Dunaj počastil slovenskega arhitekta Maksa Fabianija

Slavni slovenski arhitekt Maks (Max) Fabiani, po rodu kraški rojak iz Kobdilja na Krasu, je najlepši primer vzpona nadarjenega mladeniča v mednarodno umetniško, znanstveno in ne nazadnje politično sfero javnega delovanja s trajnimi rezultati. Njegova 150. obletnica rojstva je že bila zabeležena v Ljubljani, danes zvečer pa so odprli njegovo razstavo v nekoč cesarskem Dunaju; v prostorih Arhitekturnega centra MQ, torej na elitni lokaciji, ki jo vsak dan obišče na tisoče ljubiteljev vseh zvrsti umetnosti iz vsega sveta.

IMG_4690

Maketa dunajske Uranie

Razstavo je ob svojem drugem nagovoru formalno odprla slovenska kulturna ministrica Julijana Bizjak Mlakar, medtem ko je njen avstrijski kolega Josef Ostermayer nastopil takoj za direktorjem Architekturzentrum Wien Dietmarjem Steinerjem.

IMG_4932

Minister Josef Ostermayer

Pričakovanja, da se bo odprtja udeležilo veliko gostov z Dunaja, iz Slovenije in od drugod so se uresničila; dvora je bila nabito polna; prišlo je kakih tristo ljudi. Najprej jih je pozdravil direktor in gostitelj Dietmar Steiner, potem je imel pozdravni govor Ostermayer in za njim slavnostni nagovor ministrica  Julijana Bizjak Mlakar.

IMG_4938

Ministrica Julijana Bizjak Mlakar

Ministrica je med drugim opozorila, da se je arhitekt in urbanist Maks Fabiani zavedal, da sta arhitektura in krajina dve kulturni vednoti, ki sta bistveni za kakovost bivanja. Posebej je opozorila na manj znana dejstva, da se je Fabiani ukvarjal z izumiteljstvom; izdelal je podmornico, aparat za hojo v hribe, načrte za zajezitev rek, za ureditev Vipavske doline. Bil je mali Leonardo da Vinci in kot tak genialen človek. Cenili so ga cesar Franc Jožef I., prestolonaslednik Franc Ferdinand, ljubljanski župan Ivan Hribar, bil je spoštovani sopotnik Dunajske Secesije arhitektu Josephu Marii Olbrichtu, slikarju Gustavu Klimtu, predvsem pa arhitektu in urbanistin Ottu Wagnerju, s katerim sta sodelovala. Maks Fabiani je bil inovativen ustvaralec. Ministrica pa je Dunajčanom posebej omenila Jakopičev paviljon v Tivoliju, ki sta ga zasnovala in postavila Maks Fabiani in slikar Rihard Jakopič.

IMG_4986

Množica pred ogledom razstave

Ministrica je sklenila, da je bil Maks Fabani preveč dragocena osebnost, da bi ga prepustili pozabi. Morda je 150. obletnica rojstva priložnost, da ponovno premislimo o njegovi obsežni in dragoceni dediščini, s katero se ponašajo številna mesta, med njimi še posebej Ljubljana in cesarski Dunaj.

IMG_4948

Boris Podrecca

Razstavo je v žlahtnem predstavitvenem predavanju in z vidika dunajskih dosežkov ter z video dokumentacijo približal Boris Podrecca. On je pravzaprav primerjalno opazil dragocenost Jožeta Plečnika in Maka Fabianija v dunajski arhitekturi z začetka 20. stoletja in ju opredelil kot arhitekta z arhitekturo trajne vrednosti, pri Fabianiju še posebej Artario, v kateri je prepoznal razne ornamente v stilu barochetto fabianensis.

IMG_4976

Andrej Hrausky

Kurator razstave Andrej Hrausky iz Ljubljane je poudaril razglasitev letošnjega leta kot Fabianijevega in omenil spomladansko Fabianijevo razstavo v Ljubljani. O razstavi je sicer menil, da ni znanstvena, ampak je namenjena vsem in vsakomur. Ob razstavi je izšel poseben katalog manjšega formata, prav tako posebna številka dunajske arhitekturne revije Outsider in članek v reviji Domus.

IMG_5001

Ogled Fabianijeve razstave

Že dopoldan je bla v knjižnici Arhitekturnega centra dobro obiskana in izčrpna tiskovna konferenca, na kateri so govorili slovenski veleposlanik na Dunaju, njegova ekselenca  dr. Andrej Rahten, direktor Dietmar Steiner in Andrej Hrausky.

IMG_4704

Fabianijevi stoli

Max Fabiani Arhitekt monarhije je dovolj zgovoren naslov razstave, ki seveda bolj daje poudarek na nekom, ki je zaznamoval svoj čas, kot pa ugotavlja, da je Fabiani aktualen in velik še danes. Fabiani je namreč deloval na Dunaju, v Ljubljani, Trstu, Gorici, v Štanjelu, na Češkem, Hrvaškem…Na Dunaju je vsem znana njegova slavna Urania, potem Artaria, kjer je bila ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja zasebna galerija z aktualnimi mednarodnimi razstavami.

IMG_4682

Direktor Dietmar Steiner (levo), Andrej Hrausky in dr. Andrej Rahten

Fabiani je imel v dolgem življenju velike in hude, da ne rečemo tragične preizkušnje; iz svojega razreda je kot študenta arhitekture vrgel samovoljnega, trmastega in neposlušnega Adolfa Hitlerja, ob Mussolinijevem obisku Gorice leta 1938 pa se je kot mestni arhitekt družil z njim in so ga kasneje, nekateri pa ga še danes, označujejo za fašista, kar seveda nikoli ni bil. Partizani so med obleganjem Štanjela, kamor so se v grad zatekli nemški vojaki med drugo svetovno vojno, požgali najprej grad in zatem še njegovo hišo v Kobdilju in s tem uničili ves njegov dragocen tam hranjeni arhiv.

IMG_5003

Množica na razstavi

V Ljubljani je bil znan po več stavbah; po podstavku za Prešernov spomenik in po Jakopičevem paviljonu, ki pa so ga na začetku šestdesetih let spričo premaknitve tržaške železnice podrli. Znamenita je njegova Mladika, pa Bambergerjeva hiša, Hribarjeva palača, ureditev Slovenskega trga, župnišče Svetega Jakoba, Dekliška osnovna šola…Fašisti so leta 1920 zažgali in uničili njegov slovenski Narodni dom v Trstu, nekaj let zatem pa še njegov Trgovski dom v Gorici. Oba kulturna domova so kasneje obnovili; goriški je sedaj spet v celoti v lasti goriških Slovencev, Narodni dom v Trstu pa je mednarodni in čaka na vračilo v povsem slovensko upravljanje, kar bi bilo edino pravno korektno in dedno lastniško zakonito ter vsebinsko v skladu z njegovim prvotnim poslanstvom in delovanjem poldrugo desetletje (od 1904 do 1920), z vrhuncem v zadnjih letih, ko so tam uprizorili kar pet Cankarjevih dram.

IMG_4679

Plakat za Fabianijevo razstavo

Maks Fabiani je bil na Dunaju soustanovitelj tamkajšnje Moderne galerije, danes jo predstavlja slavni Belvedere, bil je član Dunajske Secesije in bil glavni kurator velike in do tedaj največje Cesarsko-kraljeve avstrijske razstave v Londonu leta 1906, v katero je povabil tudi slovensko umetniško skupino Sava. Razstavo si je v šestih mesecih ogledalo kar poldrugi milijon ljudi.

Razstava je zasnovana trojezično; s panoji in teksti v slovenščini, nemščini in italijanščini. Na ogled bo vse do konca novembra. Pripravili so jo omenjeni Arhitekturni center, SKICA – Slovenski kulturno informacijski center Avstrija, slovensko veleposlaništvo na Dunaju, MOL in slovensko kulturno ministrstvo.

Marijan Zlobec

IMG_4675

Vhod v Arhitekturni center na Dunaju, vse fotografije Marijan Zlobec

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.