Dnevnik Delo na najhujši preizkušnji v svoji zgodovini

Iz Kulturne redakcije Dela odpustili dve novinarki in komentatorki: Jelko Šutej Adamič in Majo Megla

Izjemen odmev v strokovni javnosti je izzvala vest, da je Uprava dnevnika Delo s pomočjo odgovorne urednice Dela odpustila dve zelo znani in dolgoletni novinarki ter komentatorki, celo nekdanji urednici v Kulturni redakciji Dela Jelko Šutej Adamič in Majo Megla. Kulturna javnost, ki jo tu predstavljajo posamezniki in kulturne ustanove ter javni zavodi, se je zelo hitro odzvala in sprejela javnosti namenjeno protestno peticiji in apel vodstvu ter lastnikom Dela, naj premislijo, kaj v zadnjem času počno in se vprašajo, kot kakšna se bo odslej pokazala podoba kulture na straneh Dela.

babic-stermecki_bobo_05.02.14

Odgovorna urednica Dela Mateja Babič Stermecki, foto Bobo

Marginalizacija sodobne umetnosti v medijih

“Spodaj podpisani delavci v kulturi, umetniki, teoretiki ter predstavniki institucij in nevladnih organizacij opozarjamo, da se ob vse slabših pogojih dela in ustvarjanja hkrati stopnjuje medijska marginalizacija kulture, še zlasti sodobne umetnosti. Simptom te situacije, ki interese kapitala postavlja pred kakršnekoli vsebine, je odpustitev dveh novinark kulturne redakcije Dela, Maje Megla in Jelke Šutej Adamič, ki že desetletja vztrajno in angažirano pišeta o umetnosti, kulturnih dogodkih, kulturni politiki, pogojih dela in socialnem statusu umetnikov. Ko tako ugledni novinarki, ki ju odlikujejo ne samo dolgoletne izkušnje in poznavanje kulturne problematike, ampak tudi angažiranost in podpora vsemu, kar je povezano z boljšimi pogoji dela v kulturnem prostoru, tako rekoč čez noč dobita odpoved, se resno sprašujemo, s kom si lastniki naše osrednje medijske hiše predstavljajo, da bodo oblikovali vsebino časopisa.

Brez novinarjev z izkušnjami in znanjem ter brez etične odgovornosti do polja, ki ga novinarji pokrivajo, so naši časopisi obsojeni na propad. Vse manj denarja za kulturo, vse bolj prekarni pogoji za ustvarjanje in vse manj kvalitetna medijska podpora kulturi vodijo v družbo brez družbenosti. V življenje, kjer štejejo zgolj ekonomski kazalci, ki ne ubijajo le aktualne kreativnosti, ampak tudi vsakršno oblikovanje vizij o boljši družbi. Brez vizije in imaginacije pa smo družba brez prihodnosti.

IMG_0705.JPG

Z razstave Krize in novi začetki: Umetnost v Sloveniji 2005 – 2015 v MSUM, foto Marijan Zlobec

Maja Megla in Jelka Šutej Adamič pišeta predvsem o sodobni umetnosti, o vizualnih umetnostih, sodobnem plesu in gledališču, ki še posebej potrebujejo medijsko vidnost in razlage, da lažje prodrejo do širšega občinstva. Kulturna politika naše delo vse bolj ocenjuje po nominalnih kazalcih, po ustvarjenem prihodku, številu obiskovalcev in medijskih odzivih. Na osnovi takih kriterijev pridobivamo tudi sredstva za svoje delo. Od kulturne redakcije Dela pričakujemo kvalitetno poročanje o raznovrstni ustvarjalnosti, razstavah, predstavah in prireditvah v Sloveniji in tujini. Zdaj ko so začela leteti najuglednejša novinarska peresa, ki so tej časopisni hiši prispevala kvaliteto in ugled, lahko pričakujemo samo še postopno ugasnitev prostora za kulturo.

Ko bodo kulturne strani Dela polnili le še komercialni oglasi, ne bo več poti nazaj, zato apeliramo na lastnike Dela, naj se TAKOJ ZDAJ zavedo pravega raison d’être časopisa! In ta je, da služi družbi, da artikulira njen skupni interes, njeno ustvarjalno moč za prihodnost. V teh dramatičnih časih, ko je na preizkušnji Evropa in ves svet, morajo mediji poleg kritičnega ogledala družbi držati tudi projekcijsko platno za njeno prihodnost. Za sodobno umetnost vedno rečemo, da je korak pred obstoječimi družbenimi odnosi, da nam tako rekoč govori, kaj je naslednja faza družbenega razvoja. Kakršnakoli že je ta projekcija, ji je vredno prisluhniti – tudi s pomočjo medijev, ki poročajo o vizijah umetnosti in tako prihodnost hkrati tudi sooblikujejo. Če pa si zatiskamo oči, ušesa in usta, lahko postanemo le še kot tiste tri opice iz pregovora, ki ničesar ne vidijo, ničesar ne slišijo in ničesar ne rečejo.”

Podpisniki pod peticijo po abecednem redu

Aljoša Abrahamsberg, Mara Ambrožič, Asociacija, Zdenka Badovinac, Moderna galerija, Ljubljana, Jože Barši, Barbara Borčić, Tamara Bračič Vidmar, Center za slovensko književnost, Marko Bratuš, Gledališče Glej, Živa Brecelj, Plesni teater Ljubljana, Marko Brumen, Mateja Bučar, Vesna Bukovec, Mare Bulc, Vasja Cenčič, Miha Colner, Mitja Čander, Barbara Čeferin, Petra Čeferin, Maja Čepin Čander, Eda Čufer, Vuk Ćosić, Mladen Dolar, Dušan Dovč, Zavoda SCCA-Ljubljana, Mirjam Drnovšek, Prešernovo gledališče Kranj, Vadim Fiškin, Petja Grafenauer, Alenka Gregorič, Mestna galerija Ljubljana/MGML, Marjan Gumilar, Petra Hazabent, Društvo Nagib, Andreja Hribernik, Koroška galerija likovnih umetnosti, IRWIN, Bojan Jablanovec, Janez Janša, Janez Janša, Mojca Jan Zoran, Slovenski gledališki inštitut, Urška Jež, Mesto žensk, Jedrt Jež Furlan, Ana Jovanović, Urška Jurman, Sergej Kapus, Simon Kardum, CUK Kino Šiška, Žiga Kariž, Ksenija Kaučič, Damjan Kocjančič, Breda Kolar Sluga, Umetnostna galerija Maribor, Andreja Kopač, Nevenka Koprivšek, BUNKER, Marko Košnik, Iztok Kovač, Damjan Kozole, Peter Krečič, Mojca Kumerdej, Bojana Kunst,  Marjeta Lavrič, Sebastjan Leban, Zmago Lenárdič, Tevž Logar, Blaž Lukan, Oto Luthar, Inštitut za kulturne in spominske študije, Nina Meško, Tibor Mihelič Syed, Katerina Mirović, Forum Ljubljana, Marko Mlačnik, Peter Mlakar, Brane Mozetič, Center za slovensko književnost, Saša Nabergoj, Sanja Nešković Peršin, Ivan Novak, Marcela Okretič, Neda Pagon, Marko Peljhan, Blaž Peršin, Muzej in galerije mesta Ljubljane, Nataša Petrešin-Bachelez, Irena Pivka, Jadranka Plut, Tadej Pogačar, Galerija P74, Matjaž Pograjc, Darko Pokorn, Gregor Pompe, Jana Putrle Srdič, Teja Reba, Mateja Rebolj, Mitja Rotovnik, Neda Rusjan Bric, Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, Sandra Sajovic, Galerija Kapelica, Renata Salecl, Dubravka Duba Sambolec, Zoja Skušek, Zoran Srdić, Zora Stančič, Matej Stupica, Nevenka Šivavec, Maja Šorli, Nika Špan, Igor Štromajer, Miha Štrukelj, Aleš Valič, Uroš Veber, Polona Vetrih, Rok Vevar, Via Negativa, Igor Vidmar, Jože Vogrinc, Matej Andraž Vogrinčič, Robert Waltl, Mini teater Zavod EN-KNAP, Zavod Sploh, Alojzija Zupan Sosič, Dunja Zupančič, Dragan Živadinov, Slavoj Žižek, Simona Žvanut.

Marijan Zlobec,

nekdanji sočlan Kulturne redakcije Dela, ki mi je bilo s 1. septembrom prav tako onemogočeno  še naprej objavljanje  po mojem skoraj  štiridesetletnem delu pri Delu, a s to razliko, da sem že v pokoju, kar pa za nekdanji kolegici ne velja in sta na hudi življenjski preizkušnji, tako kot nekateri drugi pred tem že odpuščeni novinarji Dela. Medtem je že vsem na Delu bilo sporočeno, naj se pripravijo, ker jih  bodo s prvim januarjem začeli še bolj množično odpuščati; menda kakih sedemdeset. Pripravlja pa se še ukinitev slovite in po vsej državi cenjene in uporabljane Delove Dokumentacije.

P. S.

Na začetku junija je bilo Delo d. d. prodano. Kupec Družba FMR je ob nakupu celotne vrednosti (100 % delnic) dala posebno izjavo:

Družba FMR bo nastopala kot dolgoročni lastnik Dela in podpirala razvoj časopisne hiše Delo na strateškem, tehnološkem in kadrovskem področju. V družbi FMR se zavedamo, da ima Delo posebno vlogo v slovenskem medijskem prostoru, ki ga kreira z vsebinami v svojih edicijah, in je na tem področju predvsem odgovorno svojim bralcem.

Kot lastniki si bomo prizadevali, da bomo z dobrim korporativnim upravljanjem prispevali k temu, da bo Delo uspešno poslovalo in na ta način ustvarjalo dobre temelje za ohranitev in razvoj neodvisnega in raziskovalnega novinarstva v skladu s novinarskim kodeksom in etiko. Sočasno, kot lastniki družbe, pričakujemo od uprave Dela dobičkonosno poslovanje, kar je tudi eden izmed pomembnejših razlogov za nakup.”

Izjava izvršnega odbora Aktiva novinarjev Dela

“Ob današnji prodaji Dela (3. junija 2015) sporočamo, da IO Aktiva ni bil vključen v proces prodaje časopisne družbe Delo, zato ne pozna pogojev, pod katerimi se je izvršila.

Od novega lastnika pričakujemo, da se bo vedel kot odgovoren lastnik, da bo vlagal v razvoj novih produktov, ter da bo zmogel in gradil na temeljih, ki jih je skozi več kot 55-letno zgodovino postavilo Delo.

Ko bodo formalni postopki prodaje zaključeni, od novega lastnika tudi pričakujemo, da uredništvu predstavi svoje načrte z družbo.”

V imenu FMR je nastopal njegov nadzornik, petinšestdesetletni Stojan Petrič, direktor Kolektorka iz Idrije, upokojeni podjetnik, ki se nikoli ni ukvarjal z novinarstvom ali vodenjem kakega medija.

V  Delu (Portret tedna:Stojan Petrič, Ozadja, 3. 10. 2014) ga je kolegica Suzana Kos opisala med drugim tudi takole:”Tisti, ki so se srečevali z njim pri poslu, poudarjajo, da je »zagaman Idrijec«. Da je z njim razmeroma težko delati, ker je trmast in nepopustljiv, ker ni naklonjen sklepanju kompromisov, in si težko pusti kaj dopovedati, pripovedujejo. Ne glede na to se strinjajo, je dober poslovnež.”

Kaj je dobro poslovanje v medijih, je vprašanje, na katerega niti  približno  ni znal odgovoriti bivši lastnik Dela Pivovarna Laško z Boškom Šrotom, ki je naredil toliko kriminalnih dejanj, da se jih ne da našteti. Novi lastnik Stojan Petrič ima predvsem cilj ustvariti dobiček na račun zmanjšanja novinarskega kadra in posledično osiromašenja v časopisu izraženih vsebin ter ukinjanja vsega, kar ni takoj in čisto rentabilno, o čemer govori s prvim januarjem ukinitev mesečnika Delo de Facto in s tem v smeti vrženih 2400 naročnikov, zgodaj spomladi pa sledi še ukinitev Pogledov.

Petrič praktično ne pozna nobenega Delovega novinarja in ga to niti ne moti, saj je lastnik in potemtakem s svojim premoženjem lahko prosto razpolaga. V zelo kratkem času mu je uspelo preregistrirati Delo in s tem pripraviti zakonsko podlago za odpuščanje novinarjev in drugih zaposlenih, za kar bo izkoristil kar notranje sile v hiši v obliki predsednice uprave, odgovorne urednice in uredniškega kolegija. Oni bodo pridni ter poslušni in se jim ne bo nič zgodilo… Uprava Dela je uvedla novinarsko normo 1300 vrstic na mesec (več kot 40 objavljenih strani), sledi žigosanje prisotnosti na delu v sami hiši Delo; novinarji bodo v službi tedaj, ko bodo sedeli za računalnikom!

Mi pa bomo dodajali seznam odpuščenih ali na cesto  vrženih novinarskih kolegov: Erika Repovž (gospodarska redakcija), Ljubo Vukelič (uredništvo fotografije), Jelka Šutej Adamič in Maja Megla (kulturna redakcija). Tu ne omenjam odpuščenih pogodbenih sodelavcev, na hitro upokojenih in tistih, ki so spričo nevzdržnih razmer dali odpoved sami.

Marijan Zlobec

6 thoughts on “Dnevnik Delo na najhujši preizkušnji v svoji zgodovini

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s