Poziv zoper diskriminacijo in segregacijo novinarjev

Izvršni odbor Sindikata novinarjev Slovenije in Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije sta sprejela poziv zoper diskriminacijo in segregacijo novinarjev. Medtem pa je, to pa dejansko kot strela iz jasnega, udarila vest, da je  namestnik v. d. odgovornega urednika Dela Luka Dekleva hkrati direktor podjetja Norner, ki je s prvim marcem 2016 od države dobilo štiriinpolmilijonski posel vzdrževanja sistema Tetra, ki ga uporablja policija. Posel za vzdrževanje Tetre je podjetje Norner dobilo mimo javnega razpisa. Podjetje, sodeč po bazi Ajpes, nima zaposlenih.
Delo 2 IMG_2283.jpg
Delo, brez katerega ne moremo, foto Marijan Zlobec
Obvodno najemanje prekarnih delavcev
“V stanovskih novinarskih organizacijah protestiramo in odločno nasprotujemo urejanju trga dela in položaja pogodbenih, prekarnih delavcev, za katere Inšpekcija RS za delo ugotovi obstoj delovnega razmerja, po tem pa so isti delavci – s sodelovanjem državnih nadzornikov – prepuščeni milosti in izsiljevanju delodajalca ter obvodnemu najemanju njihovega dela preko agencije, pri kateri se morajo zaposliti, ker to zahteva delodajalec.
Na Delu najbolj “napredni”
Če bo delodajalcu in izdajatelju, družbi Delo, nameravani manever uspel, družba verjetno ne bo edini primer manipuliranja s prepovedanim prikritim zaposlovanjem v  delovnopravni ureditvi. Enako kot v drugih sektorjih, kjer so že na široko odprta vrata odpuščanju zaposlenih in najemanju istih preko agencijskih posrednikov, lahko pričakujemo podoben razvoj zaposlovanja novinarjev tudi v medijski industriji. Na medijskem področju pa aktualni primer Dela zagotovo predstavlja precedens, ki napoveduje rahljanje zaščite javnega interesa in interesa javnosti in delodajalsko prakso, ki je v nasprotju z veljavno ureditvijo v medijski zakonodaji.

 

Delavci so iz inšpekcijskih postopkov izključeni

Na sistemsko nevzdržno pooblastilo inšpektorjev za delo za prepoved dela prikrito zaposlenih delavcev, ne da bi imeli inšpektorji možnost izdati odločbo o zaposliti, če ugotovijo vse elemente obstoja delovnega razmerja, in na izključenost delavcev iz inšpekcijskih postopkov, ki se je v maksimalni meri poslužuje IRSD v svojih nadzorih, je Sindikat novinarjev Slovenije že opozoril parlament in sindikalne centrale. Zahtevamo spremembe Zakona o inšpekciji dela, po katerih inšpekcijski nadzori ne bodo le poglabljali že zelo razvite in razširjene segregacije in diskriminacije na trgu dela.

Inšpektorat RS Delu prepovedal sodelovati z 49 pogodbenimi novinarji

O nujnih spremembah, ki bodo zagotovile spoštovanje delovnopravne ureditve in preprečile manipulacije na trgu dela, smo toliko bolj prepričani zaradi zadnjih konkretnih ravnanj delodajalca in medijske družbe Delo, d. o. o. Inšpektorat RS za delo ji je februarja prepovedal sodelovati z 49 pogodbenimi novinarji, ker je ugotovil, da njihovo delo vsebuje vse elemente delovnega razmerja. Družba mora nepravilnosti po nalogu in navodilih IRSD odpraviti tako, da z zakonom o delovnih razmerjih prepovedano delo onemogoči oziroma z delavci in novinarji, ki so v prikritem delovnem razmerju, sklene pogodbe o zaposlitvi. Uprava izdajateljske družbe zdaj namerava položaj prikrito zaposlenih novinarjev rešiti tako, da bi jih od 20 do 30 zaposlila agencija Adecco H. R., d. o. o., zatem pa bi jih s prvim aprilom najeli kot uporabnik. Preostalim prikrito zaposlenim novinarjem naj bi ponudili civilnopravne pogodbe, delo pa bi opravljali od doma.

Družba Delo namerava inšpekcijo izigrati

V stanovskih organizacijah ugotavljamo, da ima rešitev vprašanja pogodbenih sodelavcev na Delu neprimerno širše družbene razsežnosti in implikacije, kot je preprosta ugoditev inšpekcijski odločbi, ki jo namerava družba Delo izigrati in tudi neposredno prekršiti. Po logiki prepovedne odločbe, delovnopravne zakonodaje in sodne prakse bo družba Delo dejansko odpovedala delovno razmerje 49 delavcem, za katere je IRSD ugotovil vse elemente delovnega razmerja. Poleg teh jih je po naših ocenah še najmanj deset, ki jih inšpekcijski nadzor ni odkril.

Kadrovski potencial Dela se sesuva

Hkrati ko namerava družba Delo najemati svoje prikrito zaposlene delavce preko posrednika, pa odpušča tudi redno zaposlene novinarje. V letu dni jih je bilo odpuščenih skoraj toliko, kot jih namerava družba aprila najeti. Kljub razmeroma dobremu poslovanju in dobičku se redakcije osrednjega in vodilnega časnika praznijo, novinarji odhajajo tudi sami. Bogat kadrovski potencial osrednjega in vodilnega informativnega časnika v slovenskem medijskem prostoru se sesuva in uničuje zgolj iz stroškovnih motivov. Poslovodstvo izvaja kratkoročno politiko rezanja stroškov ne glede na to, kako vpliva na obseg in kakovost medijskih vsebin.

Družbeno neodgovorno ravnanje lastnika Dela

V stanovskih organizacijah opozarjamo na družbeno neodgovorno ravnanje lastnika medijske družbe, ki uničuje kadrovski potencial vodilne medijske družbe na trgu tiskanih medijev, in tudi na nesprejemljivo namero in zelo verjetno tudi zlorabo sistema agencijskega posredovanja dela, s čimer se želi delodajalec izogniti obveznostim družbe po delovnopravni zakonodaji.

Vsiljevanje rešitev s stališča močnejšega

Nadalje protestiramo zoper selektivno in diskriminatorno obravnavo prikrito zaposlenih delavcev in zahtevamo, da družba omogoči posredovanje novinarskega sindikata. Z oblikovanjem seznama tistih, ki naj bi jih družba zaposlila kot uporabnik, in seznama tistih, s katerimi naj bi sklenili civilnopravne pogodbe, delodajalec izrablja njihovo eksistenčno stisko in veliki večini, mimo njihove volje, vsiljuje rešitve s stališča močnejše pogodbene stranke.

Pogodbeniki brez informacij in sodnega varstva

Pogodbeniki, ki so predmet prepovedne odločbe, individualno z njo niso bili seznanjeni, poleg delodajalca bi jih moral z njihovim primerom seznaniti že IRSD ter jih napotiti na sodno varstvo. Delodajalec ravna konspirativno, od primera do primera, s čimer želi preprečiti in zmanjšati možnosti posameznikov v primerih sodnega varstva, njihova selekcija pomeni grožnjo, da izgubijo vsako delo, če ne pristanejo na enostransko izsiljene rešitve. Pogajalske pozicije prikrito zaposleni praktično nimajo, četudi so obveznosti delodajalca do njih mnogo večje, kot bi jih stal letni najem njihovega dela preko agencijskega posrednika.

Delo 3.jpg

Na Delu 1. aprila dve kategoriji delavcev

Delodajalec z vztrajnim ignoriranjem in zavračanjem zahtev po sporazumnih rešitvah v imenu prikrito zaposlenih sindikalno organiziranih delavcev tem odreka in preprečuje pravico do kolektivnega zastopanja. Lahko skratka ugotovimo, da družba prikrito zaposlene delavce že obravnava kot agencijske delavce. Če bo njena namera s prvim aprilom izpolnjena, bosta v uredništvih Dela zaposleni dve kategoriji novinarjev, ki se po delovnih nalogah ne bosta razlikovali, agencijski delavci pa bodo v neprimerno slabšem pravnem in materialnem položaju.

Širši vpliv na vlogo medijev v slovenskem prostoru

Ne nazadnje v stanovskih organizacijah opozarjamo, da ne gre zgolj za odločitve v kadrovski politiki, utemeljeni na poslovnih odločitvah družbe, ampak bosta imela kadrovska politika izdajateljske družbe in agencijsko najemanje novinarjev vodilne družbe tiskanih medijev širši vpliv na vlogo medijev v slovenskem prostoru. V nasprotju z javnim interesom in zaščito interesa javnosti po veljavni medijski zakonodaji.

 

Delo 4 IMG_2280.jpg

Avtonomija novinarjev je določena v zaposlitvenih pogodbah

Avtonomija novinarjev in uredništev ni le pravica, ampak dolžnost, določena v njihovih zaposlitvenih pogodbah, razmerja so urejena v izdajateljskem aktu, sistem uredniške in novinarske avtonomije pa seveda ne zavezuje agencijskih posrednikov, saj niso registrirani za izdajanje medijev. S stališča javnosti bomo imeli v izdajateljski družbi opravka tudi z dvema skupinama novinarjev, ki jih bo ali ne zavezovalo izpolnjevanje javnega interesa in predpisanih institutov novinarske in uredniške avtonomije.

Delo išče dobiček s kratkoročnim rezanjem stroškov dela

Za opravljanje novinarskega dela in delavske pravice bo do prvega aprila na kocki skratka mnogo več kot kadrovska politika družbe, ki išče obvode za izigravanje inšpekcijskega nadzora ter si prizadeva za večji dobiček zgolj s kratkoročnim rezanjem stroškov dela. Zato lastnika in delodajalca pozivamo, naj opusti za vse deležnike družbe škodljivo ravnanje in s socialnimi partnerji začne pogajanja o pravno in finančno vzdržnih rešitvah sanacije kadrovskega stanja. IRSD pozivamo, naj delodajalca opozori na nepravilnosti v njegovem ravnanju in delavce, za katere je ugotovil elemente delovnega razmerja, napoti na sodno varstvo. Ne nazadnje bomo v stanovskih organizacijah spodbudili tudi odprto razpravo na vladni in parlamentarni ravni o varovanju javnega interesa v medijih s stališča spoštovanja novinarske avtonomije.”

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.