Valentin Oman z retrospektivo na Dunaju

Slovenska likovna umetnost se na Dunaju uveljavlja bolj kot se to zdi v sami Sloveniji. Spomnimo na veliko pregledno razstavo, ki jo je zasnoval, pripravil in v celoti izbral avtorje in njihova dela Aleksander Bassin, potem je bila vrsta razstav posamaznih avtorjev in avtoric, precej kolektivnih razstav s slovensko udeležbo, sedaj odmevna instalacija Eve Petrič v cerkvi svetega Štefana, vrhunec pa je te dni doživelo odprtje retrospetivne razstave koroškega Slovenca Valentina Omana ob njegovi lanski osemdesetletnici. Razstava, tako kot pred meseci oziroma lani Bassinova, je v uglednem dunajskem razstavišču Hiši umetnikov (Künslerhaus).

valentin_oman_foto_ferdinan.jpg

Valentin Oman na fotografiji za plakat dunajske retrospektive, foto Ferdinand  Neumüller

Zakaj je Valetin Oman velik? Odgovor na to je lahko zelo lahek; ker je imanenco likovnih snovi in materialov s svojo umtniško izrazno močjo pretvoril v transcendenco, ne da bi se zgledoval po kom drugem, razen po svojem notranjem čutenju sveta in duhovnem bistvu.

insitu_valentin_oman.jpg-web.0x400.jpg

Valentin Oman – In situ, foto Valentin Oman

Oman hkrati presega svoje izvorne korenine in je vanje usodno ujet; je človek, ki je preveč trpel, tako v osebnem kot kolektivnem bivanju, občutil krivice slovensko avstrijskega sobivanja v deželi, ki ji je desetletja krojila usodo vsakršna avstrijakantska pritlehna politika, še posebej ona v strahu pred vsem slovenskim, čeprav izvornim, to je sobivajočim, ne priseljenim ali naseljenim od drugod. Koroški Slovenec je avtohtoni prebivalec  neštetetih koroških vasi, vasic in mest, pa če je to komu tam ali na Dunaju všeč ali ni.

Oman 3.jpg

Zid z dvojezičnimi napisi vasi na Koroškem, foto Marijan Zlobec

Oman spada med mnoge že svetovno znane slovenske umetnike, ki na neki način delijo isto ali podobno usodo, a imajo čudežno moč, da iz vseh stisk izhajajo kot umetniški zmagovalci na poti proti večnosti. Oman to ve, se zaveda, se druži (z njimi) in poglablja (vezi), se vzpenja v samozavestni drži skozi desetletja proti absolutni spoznavnosti. Kje se to konča, on sam še ne ve, a nakaže in celo poudarja; v večnosti. Seveda je večnost tuzemsko spoznanje in hkrati obstoj.

er_ffnung_valentin_oman_1_foto_ferdinand_neum_ller.jpg-a5.jpg

Odprtja razstave sta se poleg umetnika (drugi z desne) udeležila tudi avstrijski predsednik dr. Heinz Fischer  (četrti z desne) in slovenski veleposlanik dr. Andrej Rahten (tretji z leve), foto Ferdinand Neumüller

Omanu se pozna, da bi  po pričakovanju, nameri ali spodbujanju staršev  moral postati duhovnik, in na neki način to celo je. Bolj kot človeško bivanje na zemlji ga zanima, kaj pa je potem in kje je to nadzemeljsko poslednje bivaje človekove duše?

Oman 2 IMG_5250.jpg

Omanove figure v Hiši umetnikov, foto Marijan Zlobec

Oman ni ilustrator, ko ustvarja cerkvene evangelijske motive, nima človeka s preproznavnim obrazom in telesom, nima podobe, nima zgodovinske identitete, ker je njegova tematika bolj simbolna tudi ko slika Križev pot, za katerega bi smeli pričakovati določeno razlagalno vsebino posameznih postaj.

Oman 5.jpg

Omanova dela na Dunaju, foto Marijan Zlobec

Pri dunajski retrospektivi si je nujno ogledati še oba polurna dokumentarna filma v osrednji dvorani, ki jo sicer zapolnjuje Križev pot. Filma približata tako manj znani umetniški ustvarjalni potek, rojstvo tehnike in stila, fizični odnos do odkrivanja samu njemu lastnih in znanih skrivnosti (tako kot nekoč barvna jedkanica njegovega ljubljanskega profesorja na grafični specialki Rika Debenjaka), kot nas vsaj na hitro popeljeta od postaje do postaje njegove monumentalne postavitve, oblikovanja in zasnovanja konkretnih večinoma sakralnih ali javnih (šola, univerza) arhitektur s poudarkom na poslovilnih vežicah, kar je še posebej Omanova vsebinska preokupacija.

2016-plakat-retrospektive.jpg

Plakat za dunajsko retrospektivo

Oman kot da bi se hotel posloviti od pravkar umrlih ljudi na kar najbolj slovesen način, v vzvišenem prostoru, z izbranimi ljudmi, govori, morda solistično, komorno ter vokalno glasbo ali celo koncertom, kot da bi bil v njegovih očeh vsakdo vreden takega zemeljskega slovesa.

Oman 5.jpg

Del retrospektive, foto Marijan Zlobec

Oman kot Dunajčan ve, kako so se v svetem Štefanu v zelo ozkem krogu poslavljali od Mozarta, predno so ga peljali na pokopališče, od koder se je izgubila sled za njim vse do danes. Ve, kako s pokopavali avstijske cesarje in cesarice…Ve pa tudi, kako naj bo pokopan ali pospremljen na zadnjo pot pred vstajenjem koroški Slovenec.

Oman 6 IMG_5232.jpg

Mala plastika Valentina Omana na retrospektivi, foto Marijan Zlobec

V Omanovih očeh je koroški Slovenec cesar, čeprav nima te funkcije, a je po življenju cesarju enak. Slovenec ni cesar, ampak je car. Oman v tem smislu še ni rekel zadnje besede in bi bilo njegov vek potrebno še “izkoristiti”, za nas kajpada najraje v Sloveniji. Kdor ga bo prvi povabil, mu ne bo nikoli žal.

Oman 7 IMG_5235.jpg

Postaje Križevega pota kot velike slike Valentina Omana na razstavi, foto Marijan Zlobec

Oman 9.jpg

Na Omanovo razstavo vabijo na Dunaju celo ponoči, foto Marijan Zlobec

Oman je uporniški duh, politik, kritik, polemik, avantgardist v rušenju konvencij, predsodkov, provincializma, oviranja, onemogočanja, nesprejemanja soljudi in še bolj njihove drugačnosti…

uni-dolmetscherkabine.jpg-web.600x0.jpg

Alpe – Adria Univerza v Celovcu, prevajalska kabina z dvojezičnimi napisi koroških krajev, 2002, foto Valentin Oman

slowenisches_gymnasium_valentinoman.jpg-web.0x400.jpg

Slovenska gimnazija v Celovcu, foto Ferdinand Neumüller

gestaltung_slowenisches_gymnasium.jpg-web.600x0.jpg

Avla slovenske gimnazije v Celovcu, foto Ferdinand Neumüller

Oman je imel srečo, da je vstopil v mednarodni likovni prostor kot specifični ustvarjalni subjekt posebne entitete s sposobnostjo absorbcije v šestdesetih in sedemdesetih letih avantgardnih rojevajočih se stilov, od  mladih nagrajencev ljubljanskih grafičnih bienalov, kot npr. Robert Rauschenberg, do slikarstva Antonia Tapiesa, Zorana Mušiča, Gerharda Richterja,  morda Arnulfa  Rainerja in manj  Corneliusa Koliga ali Hermanna Nitscha, ki bi se jima Oman bolj izognil kot ne, Wolsa (Alfred Otto Wolfgang Schulze), Jeana Fautriera …Oman se je formiral že pred pol stoletja, čeprav njegova dunajska retrospektiva tega ne pokaže.

gestaltung_kirche_tanzenberg_foto_ernst_prokop.jpg-web.0x400.jpg

Cerkev v Plešivcu, 1986/87, foto Ernst  Prokop

Oman je apostolska pojava, če že ne kar kristusovska, česar likovna kritika kajpada noče omenjati, kaj šele poudarjati. V njem je veliko več duhovnega kot na primer v razvpitem dunajskem stolnem duhovniku Toniju Fabru, ki polni bolj rumeni tisk kot kakšno dunajsko Družino.

dalmatia_valentin_oman.jpg-web.600x0.jpg

Valentin Oman – Dalmacija, 2012, mešana tehnika na platnu

Bolje, da ni postal duhovnik, ker lahko uči, ne da bi bil posvečen, nas vzgaja, ne da bi bil akademijski profesor, nam je za zgled, ne da bi pisal “zlata pravila življenja”, se poglablja v evropsko duhovno, kulturno in politično zgodovino, ne da bi bil univerzitetni predavatelj. Je kot Michelangelo, ki je obvladal vse svoje papeže, in Leonardo, ki je videl stoletja naprej.

a35d28d91a3ec8a6f76f5daa2d36f3d0.jpg

Sikstinska kapela v Rimu

Kam gleda in kaj vidi Valentin Oman? Vidi grozo, vidi propadajoči svet, vidi uničevanje narave, a hkati novo rojstvo iz zemlje in trohnobe. Oman ve, da ni nujno, da bo človek večno obstajal, morda ga bo konec celo zelo kmalu, čez nekaj stoletij?

800px-Cimabue_016.jpg

Križanje Cimabuea iz let med 1280 in 1283 v Assisiju

Omanov praznični obred poslavljanja, moč potovanja iz domnevno znanega sveta, to je bivajočega zemeljskega, v onostranstvo je že skoraj njegova obsesija. Ko gledaš njegovo cerkev v Plešivcu, lahko pomisliš tako na Sikstinsko kapelo v Rimu kot na zgornjo baziliko svetega Frančiška Asiškega v Assisiju s freskami Cimabuea, kajpada pa še na slavno Giottovo Cappello  degli Scrovegni v Padovi.

capp_scrovegni4.jpg

Giottova Cappella  degli Scrovegni v Padovi.

images_assisi-superiore2.jpg

Bazilika svetega Frančiška Asiškega v Assisiju

gestaltung_kirche_tanzenberg_foto_ernst_prokop.jpg-web.600x0.jpg

Samostanska cerkev v Plešivcu z Omanovimi freskami, foto Erns Prokop

Marijan Zlobec

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.