31. slovenski glasbeni dnevi

Slovenski glasbeni dnevi so vsakoletni spomladanski festival slovenske glasbe v povezavi sodobno svetovno, ki ga spremlja redni mednarodni muzikološki simpozij. Letos bodo potekali od 15. do 19. aprila kot že enaintrideseta manifestacija doslej. Današnja predstavitev v Viteški dvorani Križank je potrdila pripravljenost organizatorjev za celotno izvedbo programa tako v Ljubljani kot z gostovanjem na Ptuju, kar je sicer vsakoletna izkušnja izleta zlasti tujih glasbenikov in muzikologov pri spoznavanju kulturne Slovenije in zamejstva (enkrat smo bili v slovenskem Trstu). Direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek je z rezultati priprav zadovoljen, prepričan je, da bo vse potekalo kot načrtujejo, podobno še vodja glasbenega programa dirigent Uroš Lajovic in vodja simpozija dr. Jernej Weiss.

Zaplatil 5 IMG_5787.jpg

Organizatorjev ni malo, kot kaže podoba in njihova razvrstitev v Viteški dvorani Križank, foto Marijan Zlobec

Dirigent in umetniški vodja Slovenske filharmonije Uroš Lajovic je za prvi koncert 15. aprila (v Slovenski filharmoniji ob 19.30) izbral princip sodobnega slovenskega skladatelja, ki izbere sam tuje skladatelje, ki so ga najbolj zaznamovali in jih sam predlaga za izvedbo. Prvi je tako na vrsto prišel Pavel Mihelčič, dolgoletni profesor kompozicije na Akademiji za glasbo, predsednik Društva slovenskih skladateljev, urednik na Radiu Slovenija, glasbeni kritik, publicist in vodja različnih festivalov, med drugim dvakrat soorganizator Svetovnih glasbenih dnevov v Sloveniji.  Lajovic je posebej omenil cikel koncertov, v sklopu katerega bo tudi ta, in sicer gre za cikel z naslovom  Pogled nazaj – pogled naprej, zasnoval pa ga je v okviru koncertnega programa in delovanja Slovenske filharmonije.

Lajovic 4 IMG_5714.jpg

Dirigent Uroš Lajovic, foto Marijan Zlobec

Prvi dirigent bo Simon Krečič

Lajovic pa je dal priložnost za uveljavitev mlademu dirigentu, tokrat Simonu Krečiču, ki bo imel kar težko programsko nalogo. Na sporedu bodo kompozicije tako samega Pavla Mihelčiča (r. 1937) Polnočna serenada, Prošnja umirajočega junaka in Slike, ki izginjajo ter Luciana Beria (1925–2003) Rendering in Witolda Lutosławskega (1913–1994) Veriga 3
SGD-Orkester-Slovenske-filharmonije-foto-Janez-Kotar-e1457533299274-1024x480.jpg

Simfonični orkester Slovenske filharmonije v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, foto Janez Kotar/ arhiv Festivala Ljubljana

Na programu sta zgolj tri leta narazen nastali orkestralni skladbi omenjenih že preminulih tujih skladateljev. Oba se v partiturah poigravata z motivičnim materialom, vsak po svoje. Berio v skladbi Rendering uporablja fragmente Schubertove Simfonije št. 10, ki je skladatelj ni dokončal in je ohranjena samo v skicah. Berio je Schubertove fragmente orkestriral in jih nespremenjene vpletel v delo, sam pa je zapolnil manjkajoče odseke s povsem drugačno zvočnostjo, ki deluje oddaljena in tako želi poudariti originalno praznino. Lutoslawski v svojem delu Chain 3 (Veriga 3) z izvirnimi tehnikami doseže izrazito kromatiko in večplastnost zvoka.

Orkester Slovenske filharmonije bo predstavil izbor opusa Pavla Mihelčiča za soliste z orkestrom. V Polnočni serenadi bo z angleškim rogom solistično nastopila oboistka makedonskega rodu Melina Todorovska, od leta 1992 članica simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, tenorist mlajše generacije Martin Sušnik, ki se vse bolj uveljavlja na opernih odrih, pa bo zapel Prošnjo umirajočega junaka iz cikla Štirih slovenskih ljudskih pesmi. Slišali bomo še barvite Slike, ki izginjajo, skladbo, za katero je avtor leta 1984 prejel Župančičevo nagrado.  Simon Krečič od leta 2013 zaseda položaj umetniškega direktorja Opere SNG Maribor.

Med odmorom koncerta bo v Dvorani Marjana Kozine SF potekal še pogovor s skladateljem Pavlom Mihelčičem. Moderatorka pogovora bo Brigita Rovšek.

Big Band RTV Slovenija z gosti bo drugi koncert

Big Band RTV Slovenija je z 71-letno tradicijo ena najstarejših tovrstnih zasedb na svetu. Nekdaj imenovani Plesni orkester Radia Ljubljana (PORL) je s svojim svetovljanstvom in umetniško širino najprej vodil dirigent in skladatelj Bojan Adamič. V začetku 60. let ga je zamenjal Jože Privšek, zanj napisal več kot štiri tisoč priredb in ga popeljal na zavidljivo umetniško raven. Po Privškovi upokojitvi leta 1992 je vodstvo orkestra prevzel Lojze Krajnčan, poleg njega pa še Petar Ugrin, Milko Lazar, Emil Spruk in drugi, tudi številni tuji vodilni jazzovski dirigenti. Danes je Big Band RTV Slovenija močno pomlajen. Večina njegovih članov prihaja z jazzovskih akademij v tujini in vsi so virtuozi na svojih inštrumentih. Umetniško vodstvo je leta 2002 prevzel Hugo Šekoranja, njegov dolgoletni saksofonist, leta 2014 pa je orkester dobil novo vodstvo z vodjo enote Glasbene produkcije Patrikom Greblom in umetniškim vodstvom Big Banda, Alešem Sušo, Adamom Klemmom in Blažem Trčkom, ki so tudi vsi aktivni člani zasedbe.

1-Big-Band-RTV-Slovenija-foto-Janez-Kotar-240x240.jpg

Big Band RTV Slovenija od nekdaj sodeluje s priznanimi imeni jazzovskega sveta. Na sobotnem koncertu (16. aprila ob 19.30 v Kinu Šiška) se bodo z ansamblom predstavili izvrstni slovenski instrumentalisti, ki so obenem avtorji skladb na koncertu. Program začenjajo prve izvedbe novih skladb Lovra Ravbarja, ki so v njegovem avtorskem opusu dela za največjo zasedbo doslej.  Sledi izbor iz prvega avtorskega big band projekta Klemna Smoleja, ki je bil izveden že leta 2013 prav s tem sestavom in bo letos izšel na plošči. Oblikovan je kot poklon bluesu, tako da se v vsaki skladbi čuti pridih te oblike izražanja, ki je vplivala na številne glasbene stile. Lenart Krečič je skladbe na programu napisal prav za Big Band slovenske radiotelevizije z mislijo na posamezne člane sestava, ki jim je dodelil več solističnih vložkov. Za konec pa se bodo člani Big Banda in instrumentalni solisti potrudili ujeti avtobus – kot si je dogodivščino zamislil Tadej Tomšič, od leta 2005 vodilni dirigent Big Banda – in nas razburljivo, a srečno pripeljati do konca jazzovsko obarvanega večera pod taktirko Lojzeta Krajnčana. Solisti bodo  Klemen Smolej, kitara,  Lenart Krečič, saksofon, in Lovro Ravbar , saksofon.
Big 1 IMG_5678.jpg

Skladatelj in saksofonist Lenart Krečič, foto Marijan Zlobec

 Koncert slovenskih samospevov

Glasbena matica Ljubljana sodeluje na 31. slovenskih glasbenih dnevih s posebnim programom v skladu s svojo zgodovino in tradicijo, to je z recitalom slovenskega samospeva. Program je predstavila predsednica Glasbene matice Ljubljana Ivanka Mulec Ploj.

Ploj 6 IMG_5688.jpg

Ivanka Mulec Ploj, foto Marijan Zlobec

V nedeljo, 17. aprila, ob 11. uri bosta v Osterčevi dvorani Slovenske filharmonije nastopila baritonist  Matjaž Robavs ob klavirski spremlčjavi Andreje Kosmač. Na sporedu bodo samospevi Josipa Prochazke (1874–1956): Kaj bi te vprašal, Fran Gerbič (1840–1917): Nihče ne ve, Kakor cvet, Benjamina Ipavca (1829–1908): V spominsko knjigo, Menih, Ven v mrak in vihar,  Josipa Ipavca (1873 – 1921): Pesem, Divlja roža in bršljan, Marjana Kozine (1907–1966): iz cikla Tri šaljive pesmi: Iz čakavske lirike, Zadnji dinar, Slavka Osterca (1895–1941): Zvečer, Ni te na vrtu več, Lucijana Marije Škerjanca (1900–1973): Beli oblaki, Jesenska pesem, Ljuba Rančigaja (1936): iz cikla Pesmi sanj: Vedro je lice stvari, V mladih brezah tiha pomlad, Andreja Makora (1987): Igra, Pričakovanje in Katarine Pustinek Rakar (1979): Vabilo, Ribnik

Bogastvo slovenskega samospeva

V 19. stoletju so uglasbitve slovenskih pesmi učinkovito krepile narodno zavednost. V opusih tedanjih skladateljev najdemo večinoma vokalno, zlasti zborovsko glasbo, ki so jo izvajala številna novonastala društva. V drugi polovici 19. stoletja sta bila najpomembnejša slovenska skladatelja Fran Gerbič in Benjamin Ipavec, na programu pa je tudi glasba njegovega nečaka Josipa Ipavca, ob njiju pa še Anton Foerster, eden od številnih glasbenikov češkega rodu, ki so pomembno vplivali na razvoj glasbenega življenja na Slovenskem in zlasti na prelomu iz 19. stoletja v 20. prinašali k nam ustvarjalne dosežke glasbene kulture v čeških deželah. Med temi je bil tudi Josip Prochazka, čigar samospev Kaj bi te vprašal na besedilo Antona Aškerca je bil objavljen že v prvi številki Novih Akordov, glasbeni reviji z visokimi glasbenouredniškimi merili. Številni slovenski glasbeniki so odšli na študij v Prago. Med njimi so bili že omenjeni Gerbič pa Marjan Kozina ter Slavko Osterc. Za zadnjega je prav študij v Pragi pomenil tako močno prelomnico v ustvarjanju, da po njem večine svojih zgodnjih del, med temi tudi samospeva na programu, ni več priznaval. Tudi samospeva Lucijana Marije Škerjanca sodita v avtorjevo najzgodnejše obdobje ustvarjanja, v katerem je imel samospev osrednjo vlogo. Program koncerta v zadnjem delu predstavlja glasbo sodobnih skladateljev, ki jim je pisanje za glas posebno blizu. Ljubo Rančigaj si je prav za dosežke na področju samospeva kot tudi klavirskega opusa leta 2013 prislužil Kozinovo nagrado. Predstavnika mlajše generacije skladateljev pa sta tudi sama pevca: Andrej Makor je za svoj pretežno vokalni skladateljski opus prav letos prejel študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo; Katarina Pustinek Rakar svoje znanje in izkušnje že več let predaja tudi na mlajše rodove s pedagoškim delom in vodenjem zborov.

Matjaž Robavs in Andreja Kosmač

Foto-Robavs-in-Kosmač-240x240.jpg

Samospevi bodo ob klavirski spremljavi Andreje Kosmač zazveneli v izvedbi baritonista Matjaža Robavsa. Pohvali se lahko s številnimi nastopi na pomembnih festivalih (Salzburške slavnostne igre, Festival v Luzernu, Mednarodni festival v Schwetzingenu v Nemčiji idr.), gostovanji v opernih hišah v Celovcu, Schwerinu, na Dunaju, v Ljubljani, Antwerpnu, Wexfordu, Baden Badnu, Zürichu, Frankfurtu in Milanu (Scala), snemanji za evropske in japonsko rtv, štirimi samostojnimi zgoščenkami, tremi izdanimi opernimi produkcijami na mednarodnih odrih. Robavs deluje tudi kot profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani in vodi solopevske seminarje na različnih glasbenih institucijah in univerzah doma in v tujini.

Glasba dežele Kranjske v drugi polovici 18. stoletja

Po dopoldanskem koncertu v nedeljo se bodo udeleženci SGD zlasti iz tujine odpravili na strokovni izlet z večernim kocertom na Ptuju oziroma v Ptujskem gradu, ki ga bo izvedel Ansambel musica  cubicularis. Koncert je predstavil umetniški vodja ansambla in Festivala Radovljica Domen Marinčič.

Marinčič 1.jpg

Domen Marinčič, foto Marijan Zlobec

Nastopili bodo Ansambel musica cubicularis: Bernarda Bobro, sopran, Bojan Čičić, baročna violinaJames Toll, baročna violina, Domen Marinčič, baročni violončelo, in Tomaž Sevšek, čembalo, orgelski pozitiv. Na sporedu bodo: Johann Georg Zechner (1716–1778): Koncert v F-duru za čembalo, dve violini in bas, Jakob Frančišek Zupan (1734–1810): Ergieße, mein Mund / Napolni moja usta
(Aria Germanica de B. M. V. pro Adventu), Sey gegrüßt, du Brunn der Gnaden / Bodi pozdravljen, vrelec milosti (Aria Germanica de B. M. V.), Amandus Ivančič (1727–1758): Simfonija II v A-duru za dve violini in bas, Anton Tomaž Linhart (1756–1795): Lied /Pesem, An Liebchen / Ljubici, Georg Christoph Wagenseil (1715–1777): Koncert v B-duru za čembalo, dve violini in bas, Neznani skladatelj (druga polovica 18. stoletja): Quando cessabis a malo / Kdaj se boš odvrnila od zla (Aria in F de Tempore) in Mavricij Pöhm (1749–1803): Beata nobis gaudia / Blažene nam radosti (Aria de Immaculata)

1-Bernarda-Bobro-musica-cubicularis-foto-Marko-Zaplatil-240x240.jpg

Bernarda Bobro in Ansambel musica cubicularis, foto Marko Zaplatil/ arhiv Festivala Ljubljana

Ansambel musica cubicularis

Slovenski glasbeni dnevi s tem koncertom gostujejo na Ptuju, ki velja za najstarejše dokumentirano mesto v današnji Sloveniji. Nad njim stoji grad, v katerem je na ogled dragocena stalna zbirka več kot 300 glasbil. V slavnostni dvorani gradu bo Ansambel musica cubicularis ponudil priložnost za spoznavanje manj poznane glasbe na Slovenskem iz druge polovice 18. stoletja. Na programu je bodisi glasba skladateljev slovenskega rodu bodisi avtorjev, ki so v 18. stoletju delovali na ozemlju današnje Slovenije. Večina skladb je shranjena tudi v rokopisih v dragocenih zbirkah na Ptuju in v Novem mestu. Ansambel musica cubicularis se tudi sicer posveča pretežno odkrivanju in interpretiranju starejšega glasbenega izročila na Slovenskem in ga izvaja na ustreznih zgodovinskih glasbilih. Glasbo, povezano s slovenskim prostorom, že šesto leto zapored predstavlja tudi v koncertnem ciklu Harmonia concertans  – Stara glasba na Novem trgu, ki ga prireja z Muzikološkim inštitutom ZRC SAZU.

Musica cubicularis je dinamični sestav prilagodljive velikosti in zasedbe. Tokrat nastopa kot mednarodna vokalno-instrumentalna zasedba z izvrstno sopranistko Bernardo Bobro, ki poje na najimenitnejših opernih in festivalskih odrih. Zapela bo dve nemški in dve latinski duhovni ariji ter uglasbitvi dveh Linhartovih pesmi v nemškem jeziku. Izmenjaje z glasbenimi točkami z vokalom pa bo ansambel predstavil dva Koncerta za čembalo, dve violini in bas ter Simfonijo za dve violini in bas. Baročni violini bosta v rokah hrvaškega virtuoza Bojana Čičića, enega najbolj obetavnih baročnih violinistov, in angleškega violinista Jamesa Tolla, ki sodeluje s številnimi odličnimi orkestri v Veliki Britaniji. V sestavu sta še vodilna slovenska interpreta stare glasbe, Domen Marinčič, ki bo tokrat igral baročni violončelo, ter čembalist in organist Tomaž Sevšek.

Matej Šarc in Ursula Aščić

Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev, ki ga vodi skladateljica Nina Šenk, bo prispeval svoj koncert v ponedeljek, 18. aprila, ob 19.30 v Osterčevi dvorani SF.

1-Ursula-Ascic-240x240.jpg

Nastopila bosta Matej Šarc, oboa, in Ursula Aščić, harfa. Na sporedu bodo: Luciano Berio (1925 – 2003): Sekvenca II za harfo solo, Matej Bonin (1986): Monolog za oboo solo, Heinz Holliger (1939): Mobile za oboo in harfo, Ivo Petrić (1931):  Pogovori oboe s harfo,  Primož Ramovš (1921 – 1999): Med G in H za oboo in harfo in  Larisa Vrhunc (1957): … mirno trajajoče stvari … za oboo in harfo. Program je predstavila Nina Šenk.

Šenk 5 IMG_5720.jpg

Skladateljica Nina Šenk, foto Marijan Zlobec

Glasbeni večer bodo oblikovali zvoki nenavadne kombinacije oboe in harfe pod prsti in v interpretaciji odličnih glasbenikov. V umetniški dejavnosti oboista Mateja Šarca od nekdaj zaseda pomembno vlogo sodobna glasba. Že več kot dvajset let je član simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije in mednarodno uveljavljenega pihalnega kvinteta Slowind, posveča se tudi pedagoškemu delu in organizaciji glasbenih festivalov. Harfistka Ursula Aščić je po končanem študiju na ljubljanski Glasbeni akademiji odšla še na izobraževanje v tujino. Z odliko je na Kraljevem konservatoriju v Bruslju končala podiplomski študij orkestrskega igranja in solo harfe. Dodatno se je izpopolnjevala še v Lyonu in sodelovala s številnimi orkestri.

Tri krstne slovenske izvedbe

Glasbeni dnevi FLJ tiskovka (87 of 122).jpg

Tiskovna konferenca v Viteški dvorani Križank, foto Festival Ljubljana

Na programu so kar tri krstne izvedbe novih del priznanih slovenskih skladateljev. Kot prvega velja omeniti Iva Petrića, letošnjega prejemnika velike Prešernove nagrade za življenjsko delo, ki postavlja krono  številnim Petrićevim pomembnim nagradam. Petinosemdesetletni skladatelj je zelo zaznamoval glasbeno življenje na Slovenskem, saj je poleg plodnega ustvarjanja z več kot 200 deli za najrazličnejše zasedbe deloval tudi kot ustanovitelj in vodja Ansambla Slavko Osterc, umetniški vodja Slovenske filharmonije, dolgoletni vodja založniškega programa Edicije DSS. Medtem ko se je Petrić odločil napisati za priložnost tega koncerta noviteto, v kateri se inštrumenta pogovarjata, pa je Matej Bonin ustvaril solistični monolog za oboo. 29-letni skladatelj že uživa zavidljivo prepoznavnost v domačem in mednarodnem prostoru. Njegova dela so bila izvedena na različnih uglednih festivalih, pisal je tudi že po naročilu enega najvidnejših ansamblov za sodobno glasbo, Ensemble Modern, Boninov simfonični prvenec Cancro pa je leta 2015 zmagal na mednarodni skladateljski tribuni Rostrum. Tudi skladateljica Larisa Vrhunc je večkrat prejela najvišje nagrade na mednarodnih kompozicijskih tekmovanjih. Deluje v Ljubljani in se posveča tudi pedagoškemu delu kot profesorica za teorijo glasbe na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Večer pretežno slovenske sodobne glasbe zajema še leta 1982 napisano delo Med G in H začetnika slovenske avantgarde Primoža Ramovša. Slišali pa bomo še dve solistični deli – starejšo skladbo Mobile iz leta 1962 izvrstnega oboista in skladatelja Heinza Holligerja ter drugo iz znamenite serije Sekvenc Luciana Beria.

Simfonični orkester RTV Slovenija

1-Simfoniki-RTV-SLO-2a_Foto-Janez-Kotar-240x240.jpg

Simfoniki RTV Slovenija, foto Arhiv Festivala Ljubljana

Zadnji koncert bo v torek,  19. aprila, ob 19. 30 v Slovenski filharmoniji, ko bodo nastopili Simfoniki RTV Slovenija. Solistki bosta  Lovorka Nemeš Dular, klavir, in Karmen Pečar, violončelo, dirigentka pa Živa Ploj Peršuh. Na sporedu bodo samo dela Janeza Matičič (1926): Suita za godala (1955),  Koncert za klavir in orkester št. 1 (1965), Koncert za violončelo in orkester (2003) in Danses Grotesques /Groteskni plesi, verzija za orkester (1959/2016).

Skladatelj Janez Matičič devetdesetletnik

Koncert je poklon letošnjemu jubilantu Janezu Matičiču, ki bo junija dopolnil 90 let in je kljub častitljivi starosti poln živahnega in ustvarjalnega duha. Slišali bomo zaokrožen koncertni program v znamenju širokega razpona Matičičeve bogate in raznovrstne ustvarjalnosti, od ene prvih orkestralnih skladb do krstne izvedbe novoorkestriranega dela. Od nekdaj je bila Matičičeva velika ljubezen klavir in tudi uveljavil se je kot odličen pianist in eden najpomembnejših slovenskih skladateljev klavirske glasbe. Klavirski koncert št. 1 je bil prvič izveden v Parizu, kjer je bil Matičič vse od leta 1959 dolgo dejaven: pri sloviti Nadii Boulanger se je izpopolnjeval v sodobnejšem kompozicijskem stilu, v Groupe de Recherches Musicales pod vodstvom Pierra Schaefferja je spoznal elektroakustično glasbo, tudi učil je na pariških konservatorijih itd. Štiristavčno Suito za godala je napisal pred odhodom v Pariz, a že po končanem študiju kompozicije in dirigiranja na ljubljanski glasbeni akademiji. Prvo njegovo v Parizu nastalo delo pa so Groteskni plesi. Napisani so bili za klavir, skladatelj pa jih je za priložnost tokratnega koncerta orkestriral za simfonično zasedbo, pri čemer je dosledno sledil klavirskemu originalu. Med Matičičevimi štirimi koncerti za solistični inštrument in orkester je najmlajši Koncert za violončelo, ki je bil krstno izveden leta 2004 prav s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija. Ta sestav v letošnji sezoni slavi visoko 60-letnico. Na dirigentskem podiju bo za Matičičev avtorski večer stala dirigentka Živa Ploj Peršuh, v koncertantnih delih se bosta predstavili prav tako mlajši in že z zrelimi izkušnjami bogati glasbenici, pianistka Lovorka Nemeš Dular in violončelistka Karmen Pečar, ki sta dejavni tako na koncertnih odrih kot tudi na pedagoškem področju.

Kojc 3 IMG_5742.jpg

Maja Kojc, foto Marijan Zlobec

Med odmorom koncerta bo v Dvorani Marjana Kozine potekal pogovor s skladateljem Janezom Matičičem. Moderator pogovora bo Primož Trdan.

Marijan Zlobec

 

 

 

 

One thought on “31. slovenski glasbeni dnevi

  1. Spoštovani gospod Zlobec,

    najlepša hvala, ker razumete pomen prireditve Slovenski glasbeni dnevi in tako natančno napovedujete njegov program.

    Ponosna sem, da lahko maestrom Markom Munihom v sodelovanju s Festivalom Ljubljana predstavljava monografijo o njegovi umetniški poti.

    Prav lepa hvala še enkrat tudi za dovoljenje za uporabo fotografije z vašim avtorstvom.

    Z vašim portalom je slovensko kulturno življenje bogatejše.

    Vse dobro,

    Sonja Kralj Bervar

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.