Nikola Tesla je v Mariboru preživel pol leta

Zapis o Nikoli Tesli je vzbudil še posebno veliko pozornost v Mariboru, kjer je Nikola Tesla preživel eno let. Ker na tiskovni konferenci in predstavitvi razstave v Galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani, ki jo bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor odprl jutri ob osmih zvečer, ni bilo govora o Tesli v Mariboru, smo v katalogu poiskali tekst Milana Perhavca z naslovom Nikola Tesla v Mariboru (1878 – 1879). Iz njegovega teksta se izkaže, da Teslovega enoletnega bivanjem v Mariboru ni bilo, ampak je bilo precej krajše.

Razstava Nikola Tesla_CD_ Foto Sun鐶n Stone.JPG

Galerija Cankarjevega doma z razstavo o Nikoli Tesli, foto Sunčan Stone

Milan Perhavec uvodoma ugotavlja, da je Nikola Tesla v Maribor prišel po študiju na Visoki tehniški šoli v avstrijskem Gradcu. “Denarna stiska in dolg enemu od graških oderuhov sta ga privedla do tega, da je jeseni leta 1878 Gradec nenadno zapustil, o čemer pa ni obvestil prav nikogar, niti domačih. Kljub skoraj dvomesečnemu iskanju, ki ga je v Gradcu vodil njegov daljni sorodnik Djuro Banjanin, se je za Nikolo izgubila vsaka sled. V takrat že gospodarsko razgibani Marburg je Tesla prispel v prvi polovici septembra 1878. Žal o njegovem bivanju v mestu obstajajo izredno skopi pisni in ustni podatki.”

Uršula 4 IMG_6361.jpg

Stara razglednica St. Venčeslav pri Sl. Bistrici na razstavi, foto Marijan Zlobec

Perhavec piše, da je Tesla  v Mariboru svoj prosti čas, podobno kot leto in pol pred tem v Gradcu, rad preživljal v različnih gostilnah in kavarnah. “Sodeč po izjavah njegovih graških prijateljev iz študentskih dni ga vanje zagotovo ni gnala želja po pijači in ženski družbi, kot so namigovale prenekatere mariborske govorice. Pravi vzrok je treba pripisati izključno njegovi takratni strasti do igranja kart in biljarda (Karambola), v čemer je briljiral, ter želji po morebitnem dodatnem zaslužku, ki bi mu bil takrat vsekakor dobrodošel, čeprav je bil znan po tem, da je v primeru zmage soigralcem pogosto vračal izgubljeni denar.”

Uršula 7 Tesla postavljanje, Cankarjev dom, Foto Sunčan Stone  (1).jpg

Biografski podatki z razstave o Nikoli Tesli, foto Sunčan Stone

“Najpomembnejšo informacijo o Teslovem bivanju v mestu je podal njegov sonarodnjak Kosta Kulišić, ki je v tistih letih prav tako študiral v Gradcu, s Teslo pa sta si zaradi nižjih stroškov delila najeto študentsko sobo. V knjigi spominov na študentska leta z Nikolo Teslo je 53 let pozneje zapisal, da je januarja 1878 prispel v Maribor zaradi razgovora za učiteljsko službo.”

Uršula 6 Tesla postavljanje, Cankarjev dom, Foto Sunčan Stone  (3).jpg

Galerija Cankarjevega doma z razstavo o Nikoli Tesli, foto Sunčan Stone

Milan Perhavec v katalogu citira anekdoto o tem, kako je Kosta Kulišić “ob vrnitvi v Gradec v gostilni blizu železniške postaje zagledal Teslo v kvartopirski družbi dveh gospodov, čemur je sledil pogovor, ki še danes velja za najpomembnejšo informacijo glede Teslove skrivnostne zaposlitve v Mariboru. »Kaj, za boga, je s teboj, Nikola? Vsi te iščemo, še posebej tvoji žalostni starši.« »Jaz sem se dobro namestil pri nekem inženirju in prejemam mesečno plačo v višini šestdeset forintov, imam pa še obstranske zaslužke,« je citirano glasil odgovor nekdanjega sostanovalca in prijatelja. Ker gre za Teslovo avtentično izjavo, ta vsekakor predstavlja najbolj odločilen in verodostojen podatek o njegovi sicer neuradni, a prvi redni zaposlitvi v življenju. Iz te izjave lahko ugotovimo, da je bila tudi dobro plačana, saj je omenjeni znesek predstavljal nadpovprečno plačo. Večina biografov, ki so pisali o Teslovem bivanju v Mariboru, meni, da je bilo to srečanje v gostilni, ki so jo desetletja pozneje poimenovali Veseli kmet ali po domače »pri Vlahoviču«. Stala je ob stičišču današnje Meljske in Mlinske ulice ter Partizanske ceste.”

Uršula 3 IMG_6357.jpg

Ulica, v kateri je bila gostilna Veseli kmet in gostilna pred rušenjem,  z ljubljanske razstave, foto Marijan Zlobec

Perhavec omenja še en izvirni pisni vir, ki se nanaša na Teslovo skrivnostno zaposlitev v Mariboru, in sicer pri kanadskem avtorju Danu Mrkichu. Ta se je kot eden pomembnih Teslovih biografov posvetil njegovi evropski življenjski poti in v svoji knjigi zapisal, da je »Tesla v Mariboru našel začasno zaposlitev kot risar v neki orodjarsko-livarski delavnici, ki jo je vodil neznani gospodar Druško«. Perhavec domneva, da je delal kot tehnični risar ali pomočnik inženirja.

Avtor teksta v katalogu pa še dalje ugotavlja, da je po vrnitvi v Gradec Kulišić veselo novico posredoval Teslovim staršem v Liko. “Zaskrbljeni oče Milutin je v začetku marca prispel v Maribor. Za uglednega duhovnika je bilo, zaradi govoric o kvartanju, razočaranje nad »problematičnim« sinom kar veliko. Bil je trdno odločen v tem, da sina prepriča, da opusti igre na srečo in se sprva vrne v Liko, nakar bi študij nadaljeval na slovanski fakulteti v Pragi. V mestu je spoznal tudi sinovega delodajalca, ki je bil z njegovim delom zelo zadovoljen; prepričan v to, da sin le ni tako slab, kot je pričakoval, ga je vneto nagovarjal k vrnitvi in nadaljnjemu študiju. Uporniškemu mladeniču nič od predlaganega ni dišalo, čemur je sledil precej hud spor, razočarani Milutin pa je na koncu moral domov oditi sam.”

Uršula 2 IMG_6356.jpg

Milan Perhavec v katalogu Teslove razstave v Ljubljani poudarja, da izumiteljeva mariborska nastanitev še danes ni razjasnjena. Njegovo bivališče je bilo verjetno na “tedanji Tegetthoffovi ulici, kjer ga je na podlagi prijave aretirala mestna žandarmerija dne 8. 3. 1879.”

Perhavec predstavlja le en uradni dokument, ki potrjuje Teslovo bivanje v Mariboru. “To so zapiski v poslovnem zapisniku mestnih oblasti, imenovanem Geschäfts protokoll 1879, v katerega so vnašali podatke na podlagi policijskih ovadb in aretacij. V njem v zvezi z aretacijo najdemo dva zapisa. Iz prvega je vidna odločitev mestne uprave o tem, »da se dotični Nikolaus Tesla, brez sredstev za preživljanje, deportira iz Marburga v Gospić s ciljem napotitve na delo«, iz drugega pa, da je tja prispel dne 17. 3. 1879.” Uradna biografija bolj poudarja, da so ga izgnali, ker ni imel stalnega bivališča.

Uršula 1 IMG_6355.jpg

Pano o Tesli v Sloveniji, foto Marijan Zlobec

Perhavec ugotavlja, da mariborske življenjske epizode Tesla pozneje ni rad omenjal. Pravi vzrok naj bi bil “najverjetneje zelo boleč spor z očetom, zaradi katerega je po njegovi smrti aprila 1879 občutil krivdo in ga je želel povsem izbrisati iz spomina.”

Uršula IMG_6334.jpg

Prenos energije na daljavo, foto Marijan Zlobec

Perhavec na koncu svojega zapisa ugotavlja, da je bil “Maribor za Teslo nedvomno prva velika življenjska preizkušnja, ki mu je zagotovo koristila tudi pozneje, še posebej v ZDA, potem ko je leta 1885 zapustil Edisonovo družbo in znova ostal povsem brez prihodkov.”

tesla_EY_250.jpg

Angleška verzija Mrkićeve knjige o Tesli

Nikola Tesla: The European Years

D. Mrkich takes a fresh look at the early life and times of Nikola Tesla (1856-1943), the inventor of alternating current, the Tesla Coil, induction motors, radio (in 1943, the U.S. Supreme Court overturned Marconi’s patent in favour of Tesla), steam turbine,
fluorescent light, remote-control, and numerous other inventions in the generation and transmission of electric power.
This book describes Tesla’s genius, his attachment to his Serbian roots, and why he left Europe for America at the age of 28. (iz predstavitve Mrkićeve knjige)

Nikola Tesla je bil v Mariboru od srede septembra 1878 do 8. marca 1879

Ob tem je treba nekako izračunati, koliko mesecev ali dni je Tesla dejansko preživel v Mariboru. Podatek, da je tja prišel v prvi polovici septembra leta 1878, izgnali pa so ga 8. marca 1879, kaže na to, da je Nikola Tesla v Mariboru preživel le slabega pol leta. Tesli, rojenem 9. ali 10. julija 1856 v vasici Smiljan pri Gospiću, je bilo v Mariboru dobrih dvaindvajset let. Torej se je obnašal zelo normalno ali sodobno, nekako pozno pubertetniško, samovoljno in uporniško. A spoznali so ga za sposobnega, nadarjenega in dobrega čoveka.

K temu prispevku avtorja kataloga bi ali so že mariborski zgodovinarji prav gotovo že doslej dodali kakšen primerjalni podatek, tako da bi se dalo Nikolo Teslo umestiti v širši mariborski družabni, socialni, kulturni in še kakšen kontekst, še posebej glede njegove “zaposlitve”, pa tudi družabnih navad, kot jih avtor prispevka v katalogu omenja.

nikola-tesla-the-european-years-01.jpg

Naslovnica srbskega prevoda knjige Nikola Tesla Evropska leta Dana Mrkića

Kaj se je dogajalo s Teslo v “prostem času”, da so ga aretirali in izgnali, ni znano, dalo pa bi se vse skupaj povezati s Teslovo hazardersko naravo in je možno, da ga je kdo njegovih soigralcev, ker je izgubil in utrpel denarno škodo, prijavil. Ne gre spregledati, da je Kulišić omenjal srečanje s Teslo na mariborskem kolodvoru v kvartopirski družbi dveh gospodov.

Tesla_young_adjusted.JPG

Nikola Tesla leta 1879, foto Wikipedija

Tesla je bil brez dvoma inteligentnejši in je bil po vsej verjetnosti, če spomnimo, da je imel fotografski spomin, odličen hazarder, o katerem se je v Mariboru najbrž hitro izvedelo. Ker ni bil domačin, zaposlitev pa je bila začasna, ga ni bilo težko prijaviti in najti vzrok za izgon. Perhavec v svojem zapisu tega ne obelodanja, a kontradiktornost vseeno ostaja.

nikola-tesla-and-the-development-of-electrical-engineering-01.jpg

Nikola Tesla je absolutno svetovno ime in bi si zaslužil še kakšen vidik obravnave, če so za to ustrezni dodatni dokumenti o sočasnem dogajanju, ki pa se Tesle dotika vsaj posredno.

Ameriška revija Life ga je uvrstila med 100 najpomembnejših ljudi v zadnjih tisoč letih. Označili so ga za enega najdaljnovidnejših izumiteljev sodobne dobe. Njegovi prispevki na področju vrtljivih magnetnih polj in izmeničnega električnega toka so omogočili elektrifikacijo sveta. Pri tem ne smemo spregledati dejstva, da je bil Tesla kandidat za Nobelovo nagrado.

Tesla 23 5_.jpg

Naj sklenemo, da je prvo knjigo v slovenščini o Nikoli Tesli že leta 1933 napisal fizik, astronom in publicist, Tržačan dr. Lavo Čermelj, ki je sicer študiral v Pragi in zatem matematiko in fiziko na Dunaju ter tam leta 1914 doktoriral iz fizike. Njegova knjiga o Tesli poudarja  razvoj elektrotehnike. Leta  1953 je izšla druga, dopolnjena izdaja (ko je bil Tesla še živ). Čermelj je priredil tudi slovensko izdajo knjige Prodigal Genius: The Life of Nikola Tesla (1944) Johna Josepha O’Neilla, kot Življenje in delo Nikole Tesle (1951, dopolnjena izdaja 1976). O’ Neill je Teslo osebno spoznal še kot otrok in ga potem v življenju spremljal. Žal je ljubljanska razstava z literaturo o Tesli, da bi videli dejansko svetovno vsaj knjižno publiciteto o njem, zelo skromna.

Marijan Zlobec

 

 

3 thoughts on “Nikola Tesla je v Mariboru preživel pol leta

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.