Je Stojan Petrič uspešen poslovnež ?

Včerajšnje hišne preiskave na petnajstih lokacijah so se pozno sinoči končale, a nihče od preiskovanih danes ne reče ničesar.

Stojan Petrič 1 36b7f9147c160217b46a.jpegStojan Petrič, foto po objavi na Sio1NET.

Kaj bodo na koncu prinesle morda niti ni toliko pomembno, kot v našem kontekstu ali v kontekstu člankov o ravnanju novih lastnikov Dela  do časopisa, njenih ustvarjalcev; odpuščanj na vseh ravneh, ki že doživlja porazne neuspehe na račun dvomljivih finančnih pričakovanj na škodo vsebin, informativnosti in primarne funkcije sredstev javnega obveščanja.

Delo kot osrednji slovenski časopis je ujet v past lastnikov, ki prav  gotovo ne bodo svojim raziskovalnim novinarjem dovolili brskati po vsem, kar bi lastnika bremenilo, tako kot žal niso brskali poprej, ko je bila lastnica Dela Pivovarna Laško z Boškom Šrotom.

Nasprotno; ko je TV Slovenija Stojanu Petriču v nekem svojem prispevku marca letos očitala oškodovanje delničarjev, so Slovenske novice takoj svojemu lastniku stopile v bran v članku Nacionalka brez dokazov nad Petriča, podpisanim s skritim E. N., torej berez identitete pisca. Že v prvem stavku lahko preberem:” Od nacionalne televizije javnost upravičeno pričakuje visoke profesionalne standarde poročanja, ki vključujejo tudi in predvsem temeljito preverjanje vsakršnih javnosti posredovanih informacij.”

Najlaže se te informacije “preverja” tako, kot se je to pokazalo včeraj (in je to pogosta praksa, da ne bo pomote, ko gre za vsakršne zadeve, o katerih vpleteni nočejo dajati nikakršnih izjav); da se oseba, pri kateri bi morali preverjati, ves čas skriva in je za javnost absolutno nedostopna.

V zgodovini Dela se je na koncu (oziroma doslej; do konca je še nekaj malega) zgodila najslabša možna zgodba, ne kot posledica prvotnega lastninjenja, ampak njenega nadaljevanja: po eni strani apetitov dela lastnikov, da pridejo do celovitega lastništva, in po drugi strani praktične potrebe malih delničarjev, da svoje premoženje čim prej vnovčijo. Tako je 60 odstotno notranje lastništvo počasi začelo kopneti in pristalo na tako nizki stopnji, da male delničarje ni bilo težko izriniti in izplačati.

Kaj je počel Stojan Petrič v Kolektorju, Etri 33 in morda še kje, ni predmet naših razmišljanj; o tem obstaja veliko drugih tekstov.

Pomembneje je, kaj se bo zgodilo z Delom. Vizije, kot jih je napovedoval Petrič, se ne uresničujejo, še več, šušlja se o še bolj črnih scenarijih, kot jih doživljamo; ne le o nadaljevanju odpuščanja jeseni, ampak o še marsičem drugem. Lastnik je lastnik in s svojim premoženjem lahko počne kar hoče.

Žal je v očeh Stojana Petriča in drugih lastnikov Dela; koliko jih je ni znano, saj gre za verižna lastništva, vse lahko zelo gladko tekoče. Kako se to dela, smo videli včeraj, v poročilih o hitrem ustvarjanju novih podjetij brez denarja, ki pa jih je z njim vendarle nekdo “napolnil”, da so šli v odkupe lastniških deležev…

Poročila govorijo o parkiriščih delnic. Kaj pa je Delo v tem kontekstu še lahko? Parkirišče nekega nam neznanega denarja ? Kupnina 7,3 milijona evrov za celotno Delo s tiskarno vred res ni velik denar za mnoge potencialne lastnike. Že sama rotacija brez tiskarne (zgradbe) je po oceni poznavalcev vredna okrog štiri milijone evrov. Zakaj so nekateri od nakupa Dela odstopili, pa so bili resni kandidati? So vedeli, čigavo mora biti Delo?

V prispevku Preiskujejo lastnika Kolektorja in Dela(Svet24) smo med drugim prebrali:”Državno tožilstvo in kriminalisti so skupaj preiskovali sume obsežnih gospodarskih kaznivih dejanj, ki naj bi jih Petrič, slovenski menedžer leta 2013, zagrešil pri svojih poslih, v prvi vrsti pri privatizaciji Kolektorja ter nakupu delnic družbe Etra 33…

Drugi posel, ki ga je preiskovala specializirana skupina, je nakup družbe Etra 33. Leta 2010 je njene delnice pokupila vrsta podjetij – poleg Kolektorja in FMR še Energotrans, Torion in Transing. Slednjemu je denar za posel posodil Kolektor, Transing pa je nato z delom posojila nakupil nekaj delnic Etre, preostanek denarja pa je posodil dalje Torionu in Transingu, ki sta pokupila še preostanek deleža…”

V kontekstu teh finančnih igric si ni težko predstavljati, kaj vse se lahko zgodi z Delom in vsemi njegovimi edicijami, s celotnim novinarskim kadrom, kolikor ga bo še ostalo, in kakšen strokovno-moralni profil bo ohranil ali bo prisiljen biti, če bo sploh smel z Delom na kakršen koli način sodelovati.

Ko je Stojan Petrič sprejel nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke, je med drugim izjavil: “Počutim se kot poveljnik bojne enote, ki se je 20 let bojeval na bojišču in bil večkrat prestreljen. Ko je postal prestar za vodenje enote in so ga zamenjali z mlajšim, pa je vojska šla k generalu in predlagala, naj mu dajo medaljo, saj si jo zasluži. To medaljo mi je danes pripela GZS.” (citat po Sio1NET.)

Časopis Delo  take medalje ne daje, lahko pa povzroči, da se jo imetniku odvzame. Kako metaforičen je ta “povzroči”, pa si lahko prikličete v spomin mnoge “primere”.

Marijan Zlobec

One thought on “Je Stojan Petrič uspešen poslovnež ?

  1. Najslabše, kar se lahko zgodi novinarjem je še vedno veliko predobro. Včasih resnično obžalujem, da ni več Golega otoka, da bi novinarji v živo občutili vso “lepoto” socializma in balkanske mafije, ki jo tako nekritično poveličujejo. Žal bodo ostali samo brezposelni, pa še to ne vsi.

    Mogoče bodo pa vsaj novinarke skupile svoje, ko bodo zavladali muslimani.

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.