Slowind podpira mlade skladatelje

Tretji spomladanski festival pihalnega kvinteta Slowind se je začel uspešno z dvema koncertoma in predstavitvijo novih del mladih skladateljev ter skladateljic. Bistveno je, da mladi ustvarjalci vedo, za koga pišejo, kdo jih bo prvi izvajal, jih ustvarjalno spodbujal in da bodo hitro našli zvočno podobo svojega notnega zapisa in hkrati odmev v javnosti.

Alenja Pivko IMG_4306.jpg

Skladateljica Alenja Pivko Kneževič, vse fotografije Marijan Zlobec

Slowind je mednarodno znan in uveljavljen ansambel z več kot dvajsetletno tradicijo. Z lahkoto obvlada vsakršen notni zapis in nima težav z razumevanjem partitur, ki jih pred njim ni izvajal še nihče. To je kot oranje ledine, za kar je potrebna večja odločitev in skrbnejše priprave, saj ni poprej nobenega zvočnega posnetka ali drugih znanih izvedb.

Dominik Steklasa IMG_4309.jpg

Dominik Steklasa

Slowind izhaja iz simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije in ima v svojem repertoarju tako rekoč ves program skozi leta in desetletja ter se tako sooča z  vso glasbeno literaturo, razen redko opere ali baleta. Za podporo in izvajanje del mladih skladateljev je potrebna zavestna odločitev, bolj kot sodelovanje ustanov, ki imajo svoje pedagoške cilje in jih študenti po diplomi ne zanimajo več. Pomembno je, da se mladi predstavijo in da jih občinstvo spozna. Tega občinstva pa na prvih dveh koncertih ni bilo veliko. Spet smo pri vprašanju, kje so vsi tisti, ki glasbo študirajo in jim je ali bo to življenjska odločitev ter usmeritev ali delovanje?

Alenja IMG_4216.jpg

Alenja Pivko Kneževič

Dobri sta bili že obe uvodni kompoziciji v izvedbi kvinteta Slowind : Alenje Pivko Kneževič (r. 1989) in njenega vrstnika Dominika Steklase (r. 1989), oba z Akademije za glasbo, a iz različnih kompozicijskih razredov. Alenja Pivko Kneževič študira kompozicijo in glasbeno teorijo na magistrski ravni pri Urošu Rojku. Za festival je napisala novo delo Inert. Po njeni razlagi gre za kompozicijo, ki se “igra z idejo pasivne mase , ki pa se z notranjim vzgonom vseeno poskuša spreminjati. Kot stanje ekvilibrija, ki ga lahko le z zadostno silo premaknemo in sprostimo v gibanje…”

Kompozicija v treh delih je bolj intimna kot bi pričakovali glede na temo Inert, bolj zmaga intima kot sociološki momenti ali njene razlage. Pozna se Rojkovo mentorstvo, a počasi sem že začel razmišljati, da svojega profesorja nekateri že prehitevajo.

Jenko IMG_4223.jpg

Klarinetist Jurij Jenko

Dominik Steklasa študira pri Pavlu Mihelčiču, čigar največji pedagoški uspeh je verjetno Nina Šenk, sedaj pa se kaže Dominik Steklasa kot mladi skladatelj, ki mu profesor pušča polno svobodo.

Steklasa IMG_4228.jpg

Dominik Steklasa

V Gyroscope se  je Slowind porazdelil po parterju Slovenske filharmonije tako, da je bil skladatelj na sredini dvorane kot vodja in dirigent. V razlagi svoje kompozcije je bil zelo skop “Vrtiš se, a miruješ. Miruješ, ker se vrtiš. Lebdenje ? Bumerang vesolja.” Steklasa je ustvaril nekakšen zvočni “ringlšpil”, pri katerem se glasba posameznih inštrumentov vrti v krogu od enega “solista” do drugega, skladatelj pa je na sredini kot nosilni steber vrtiljaka.

Kacjan IMG_4255.jpg

Flavtist Aleš Kacjan

Efekt je dober, prepričljiv, Gyroscope funkcionira. Opazna je bila sprememba zvočne podobe Slowinda; namesto fagota je Paolo Calligaris imel v rokah kontrafagot, Jurij Jenko pa namesto klarineta basklarinet.

Kairos IMG_4658.jpg

Godalni kvartet Kairos

Godalni kvartet Kairos je bil prava izbira za “zunanjega” sodelavca tokratnega festivala. Kvartet ima odlične posameznike, ki jim je branje in interpretacija sodobnih del v užitek, prav tako kot spremljanje, sodelovanje in prijateljevanje z aktualnimi usvarjalci. Ogromno je glasbenikov, ki še kako radi živijo v svojem ustvarjalnem času, ne pa samo “zgodovinsko”.

Kairos 2 IMG_4279.jpg

Kairos je izvedel  kompozicijo Sergeja Nevskija (r. 1972) Fotografija in dotik (iz leta 2000), ki je nastala zanje. Skladba je izvedena na arco način, tako da ji daje zvočni vtis pravzaprav lokovanje, potem glissandi in drugi prijemi, s katerimi želi skladatelj ustvariti vtis negativa in pozitiva, fotografije in njenega vizualnega “dotika” z gledalčevim gledanjem.

Hirojuki Itoh (r. 1963) je za pihalni kvintet napisal kompozicijo Autumn Unfolds (2015). Razkrita jesen  “sloni na ideji “zibajočega občutka”  in “krhke lepote”. Ponavljajoče note, trilčki in tremoli, ki nenehno spreminjajo svojo hitrost, so sestavine, ki jih pogosto uporabljam…Obsežna uporaba četrt tonov poudarja zibanje in krhkost…Četrt toni prispevajo tudi k temni, osenčeni, popačeni in občutno niansirani teksturi moje skladbe…” Itoh natančno ve, kaj hoče doseči, le da bi bilo teh “valovanj” lahko še več, a potem bi dobili morsko bolezen.

Anej Černe IMG_4339.jpg

Anej Černe po izvedbi svoje kompozicije

Anej Černe (r. 1994) je za pihalni kvintet napisal  Čas za odpuščanje. Njegov kompozicjski namen je uglasbiti zelo občutljive abstraktne teme, kot so odpuščanje, osvobajanje, krivda, iskanje bistva, resnice, duhovnosti, notranjega miru… To so najtežje teme, ker nimajo zvočnih zakonitosti, ampak skladatelj med komponiranjem išče njihovo identiteto, misleč, da jo je na koncu našel. Bistvo je v samem kompozicijskem procesu, in kot kaže, je skladatelj prav gotovo nekaj dosegel, seveda pa je vprašanje, če je prišel čas za odpuščanje; verjetno ga še ni in ga zlepa ne bo. A o tem bo morda spregovorila njegova naslednja kompozicija.

Nana IMG_4379.jpg

Nana Kamijama

Japonska skladateljica Nana Kamijama (r. 1986) je efektno zaključila prvi koncert s svojo kompozicijo za pihalni kvintet Venus in the sky; four telescopes here (2016). Njena svetovna premiera v Ljubljani bo ostala v njeni biografiji kot zanimiv, morda celo bolj opazen dogodek. Skladateljica ima zanimive ideje, kako z različnimi oblikami in razvojnimi stopnjami teleskopov opazovati bližnje vesolje in hkrati doseči zvočno ilustracijo tehnološkega razvoja. Seveda bi se to dalo doseči še z drugačnimi zvočnimi efekti, vsaj v zadnjem, četrtem delu kompozicije. Dobro, morda pa do čisto najnovejših teleskopov še ni prišla in še ni ugotovila, kako zvenijo pogledi skoznje v izvedbi pihalnega kvinteta.

Nana Kamijama.jpg

Vsekakor je bil njen nastop opazen in sprejet s simpatijo, še posebej ko je prišla na oder in se pred vsakim članom Slowinda priklonila, potem pa še oni, da ne bi “zaostajali” za japonskimi navadami.

Marijan Zlobec

 

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.