Ruska folklora ima svoj čar

Nastop Ruskega državnega ansambla ljudskih plesov Beriozka v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v okviru 64. Ljubljana Festivala je uresničil pričakovanja. Večer se je končal s skandirajočimi aplavzi in ovacijami, delno stoječega občinstva, s pozdravnim mahanjem z odra in iz dvorane.

Beriozka 21 SAJO7581.jpg

Nastop Ruskega državnega ansambla ljudskih plesov Beriozka, vse fotografije Festival Ljubljana/Mediaspeed.net

Ruska folklora ima svoj šarm in čar, vprašanje pa je, ali resnično izhaja iz ljudskega izročila, tako kot slovenska folklora, ali pa je narejena bolj ali manj umetno.

Beriozka 20 SAJO7635.jpg

Ta dilema je bila pri nas tako rekoč večna tema naših zbiralcev ljudskega blaga na terenu, koreografov, vodij folklornih skupin, nadaljevalcev raziskovanj in izročila Franceta Marolta, Tončke Marolt, Mirka Ramovša…

Beriozka 22 SAJO7533.jpg

Seveda je primerjava našega izročila, ki ga raziskovalci zelo dobro poznajo, in ruskega, ki ga v izvornem smislu ne ali pa manj, težka in negotovo. Ne nazadnje je naša pokrajinska podoba slovenskih ljudskih plesov raziskana, opisana, upodobljena, posneta…

Beriozka 27 SAJO7457.jpg

Naše podeželje je obvladljivo, vprašanje pa je, ali in kako je rusko, pa tudi, ali so načini folklornega življenja in ustvarjanja lahko sorodni.

Beriozka 27 SAJO7479.jpg

Pri ruski folklori sem večkrat slišal očitke, da je na primer njihova kostumografija umetna in ne izvira iz resničnih narodnih noš, tako kot slovenska v vsej svoji pokrajinski tipiki.

Beriozka 31 SAJO7593.jpg

To je težko reči, če nimaš detajlnih opisov posameznih plesov, njihove zgodovine, tradicije, kraja nastanka, skratka lokalnih posebnosti in hkrati razlik.

Beriozka 28 SAJO7497.jpg

Morda je slovenski pristop spričo majhnosti pokrajin bolj dostopen, pregleden in mu je praktično nemogoče kaj dodati ali celo vsiliti, na primer belokranjskim plesom.

Beriozka 31.jpg

Kako je s tem pri Rusih, bi se dalo razpravljati, a ne bi prišli do drugačnih rezultatov, kot jih spremljamo ob različnih nastopih na gostovanjih pri nas.

Beriozka 32 SAJO7642.jpg

Element pristnosti je pri ruski  folklori najbrž manjši, zato pa je efekt, ki ga naredi na gledalca, morda močnejši, a ni nujno, če se spomnim na sijajne odmeve ameriškega občinstva ob gostovanju AFS France Marolt v ZDA in Kanadi. Včasih je bilo na ljubljanskem festivalu več folklornih nastopov, s skupinami iz Jugoslavije (Kolo, Lado), pa tudi folklornih skupin iz neuvrščenih držav Afrike in Azije, manj iz Južne Amerike.

Beriozka 35.jpg

Izkušnja ljubljanskega občinstva je skratka bogata, a hkrati primerjalna in kritično odzivna. Naše občinstvo takoj presodi, ali je nekaj dobro ali ni.

Beriozka 29 SAJO7526.jpg

Nastop Beriozke z večinoma posneto glasbo prav gotovo ni najbolj originalna verzija, saj sta glasba in petje v živo pogoj pristnosti, kar se je videlo v prizoru, skoraj miniteatru s harmonikarjem. To vedo čisto vse slovenske folklorne skupine.

Beriozka 36 SAJO7677.jpg

Zakaj je pri Rusih tako, vedo najbolje sami.

Najbolj je fasciniralo dekliško kolo z gibanjem deklet, ki naredi vtis plavajočega koraka ali skoraj lebdenja v zraku ali kroženja na kotalka, ki se seveda pod dolgimi krili ne vidijo. To je briljantna lahka hitra hoja s poudarjanjem ženstvenosti, gibanja, kroženja, valovanja čustev in hkrati vabljenja opazovalcev, najraje mladih moških.

Beriozka 23 SAJO7476.jpg

Umetniško vodstvo Beriozke je podpisala Mira Mihajlovna Koljcova, koreografijo Nadežda Sergejevna Nadeždina, pod kostumogrtafijo se podpisujejo Ljubov Silič, T. Šamina in G. Belov, prav tako je več avtorjev glasbe (Jevgenij Kuznecov, V. Kornev, V. Temnov. G. Ljvov in A. Averkin).

Beriozka 33 SAJO7663.jpg

Prav tako so našteti glasbeniki, ki so glasbo posneli in jih nismo videli v živo. Škoda. Plesalci, okrog štirideset jih je bilo izmenoma na odru, so člani Državnega koreografskega ansambla N. S. Nadeždina Beriozka. Beriozka je po naše brezica. Ime ansambla izvira iz kola deklet z brezovimi vejicami v rokah, upodobljenim na starinski litografiji, ki jo je ustanoviteljica ansambla Nadežda Sergejevna Nadeždina nekoč našla in dobila idejo za svoj ples, ki ga je potem koreografirala.

Marijan Zlobec

One thought on “Ruska folklora ima svoj čar

  1. Pozdravljen, Marijan,
    — Razumem tvoje in marsikoga navdušenje nad Berjozko. Saj je predstava brezhibna, koreografsko in plesno. Čudim pa se, da se to prodaja kot folklora. Kajti to, kar plešejo, niti približno ni folklora, ampak falsifikat folklore, sovjetski folk-kabaret in kabaretna predelava domnevno ljudskih plesov. Vse merjeno in grajeno predvsem na (propagandni) efekt. Ves vzhodni blok, tudi nekdanja Jugoslavija, je podlegel sovjetskemu pojmovanju, kako naj se ljudski plesi (oz. glasbena in plesna folklorna dediščina) predeluje/predstavlja na odru. Vendar nihče nikoli ni tako plesal, le folklorne skupine. To obdobje falsifikatov je v Sloveniji končano po zaslugi sodobnih slovenskih folkloristov: dandanes skoraj nihče ne nastopa z izmišljenimi upodobitvami, kako da je ljudstvo (nekoč) plesalo oz. kako naj bi plesalo, niti Maroltovci, začetniki tega tipa, niti Rožanc niti druge dobre skupine ne sledijo tovrstni interpretaciji/ predstavitvi. Torej – imenovati je potrebno Berjozko s pravim imenom: kabaret. Tudi nad Berjozkinim nastopom je potem možno biti navdušen.
    Ni nujno, da se boš strinjal z mojim komentarjem. Najbrž se še marsikdo drug ne bo.
    Lepo se imej,
    Peter Kuhar

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.