Slovenija ima nadarjene operne pevce

Na mednarodnem festivalu Noči v stari Ljubljani je bil v organizaciji Imago Sloveniae na Novem trgu polno obiskan (sedežev je bilo premalo) in zelo dolg ali celo predolg koncert s skupnim naslovom Večer lepe glasbe in opernih arij.

Komelj IMG_5991.jpg

Sopranistka Talita Sofija Komelj, vse fotografije Marijan Zlobec

Poslušali in gledali smo samo mlade slovenske glasbenike, še posebej operne pevce, pa tudi inštrumentaliste, člane Komornega orkestra ljubljanskih solistov. Tokratni zapis namenjam samo Mladim upom, kot je bil naslov drugega dela (izmed štirih) koncertnega večera.

Kastelic IMG_6026.jpg

Sopranistka Urška Kastelic

Večer je bil po svoje kar fascinanten, če pomislim, s kakšno vnemo, pripravljenostjo, koncertantnim pogumom, voljo, željo in nadarjenostjo so izmenoma prihajali na oder.

Kelih IMG_6030.jpg

Tenorist Klemen Kelih

Najmlajša je bila dijakinja Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani, sopranistka Talita Sofija Komelj, hčerka Miklavža Komelja in vnukinja Milčka Komelja in Nade Šumi. Pri svojih šestnajstih letih je že pokazala profesionalni pristop tako v študijskem procesu kot v nastopanju in interpretaciji Mozarta in Tostija. Njen glas se kajpada še razvija, a pomemben je natančen pristop v študijskem procesu, razvoju glasu, širjenju in študiju programov, spoznavanja različnih stilov in zajemanja iz zakladnice domače in tuje glasbene literature v skladu z glasom in ustreznostjo izbire vlog (Mozart) ter pesmi (Tosti). Njen glas je lirski, rahlo vibrirajoči, a erotičen in prežet z veseljem do izražanja določene pesemske ali vsebine arij (Una donna a quindicci anni) z veseljem in predanostjo ter hkrati celovitostjo odrske prezence, k čemur spadata še prekrasna obleka in priklon.

Hodnik IMG_6039.jpg

Sopranistka  Zala Hodnik

Med moškimi se je izkazal tenorist Klemen Kelih. Ima privlačno odrsko prezenco, primerno za ariji, ki ju je zapel: Una furtiva lagrima (Donizetti) in La donna e mobile (Verdi). V študiju bo moral še razvijati frazo in izpeti visoke končnice, ki pri tenoristih naredijo na poslušalce največji vtis, a za to je potrebna še večja kultura petja in fizična pripravljenosat, to je izkušnje in kilometrina, samozavest, osebnostna prebujenost, tako rekoč moškost, in obvladanje glasu, pa tudi zavedanje, kje so skrivnosti efektnosti posameznih arij.

Komelj 1 IMG_5997.jpg

Sopranistka Zala Hodnik se bo oblikovala v dramsko sopranistko, to je glas, ki je v svetu v bistvu najbolj iskan, ker dramskih sopranistk, ki bi takoj pokazale tak karakter, ni veliko. A prehod v pravi dramski fah se mora vendarle dogajati s skrbnim nadzorom, študijem in razvojem. Vloga Liu v Puccinijevi operi Turandot kajpada ni dramska, a ima veliko možnosti dramskega izraza glede na vsebino petega.

Kelih 1 IMG_6009.jpg

Sopranistka Urška Kastelic cilja visoko, tako kot je takoj izbrala Lucio di Lammermoor in njeno težko arijo Regnava nel silenzio. Tu se pokažejo težave z oblikovanjem vloge in arije  kot ene najbolj bravuroznih za koloraturni sopran, ki pa mora imeti v sebi še dramske prvine, občutek za  pretreljivost in totalno izpovedno identiteto. V operi je pomembna vsebina petega in način, kako jo vokalno in igralsko izrazim, tako da izpade lahkotno, naravno in efektno hkrati, ne pa težko.

Kastelic  1 IMG_6023.jpg

Za velik ali mednarodni uspeh je nujna takojšnja naravnanost k pravim ciljem, skupaj z realizacijo vseh možnosti, ki jih za nadarjene niti ni tako malo, kot jih morda vidimo zgolj iz domače perspektive. Potrebna je večja informiranost, kaj se v svetu dogaja, kako se kam pride, pa tudi finančna podpora.

Hodnik 4 IMG_6036.jpg

Pevskih tekmovanj in seminarjev ter šol je v svetu veliko, le da na mnoge naši pevci niti ne pridejo. Zakaj ne, ve vsakdo le sam zase. Z mislimi je treba biti v svetu, ne doma.

Hodnik 3 IMG_6081.jpg

Potrebno je vse kot osnovni ali temeljni pogoj. Mi nimamo ne agencij ne agentov, ki bi imeli kakršen koli mednarodni domet. Najlažje je uvažati ceneno blago. Medtem ko slovensko gospodarstvo več izvaža kot uvaža, je s kulturo žal povsem drugače. Pokritost uvoza z izvozom je morda deset odstotna. To pa pomeni, da nas v svetu nihče ne pogreša. Mlada generacija umetnikov mora ta miselni tok, ki vlada že desetletja, preobrniti sebi v prid.

Marijan Zlobec

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.