Kako so barjanski koliščarji iznašli kolo

Celjska Mohorjeva družba se je na svoji tradicionalni ponedeljkovi literarni matineji v knjigarni na Nazorjevi v Ljubljani zaustavila pri literarni in zgodovinski temi mostiščarjev na Ljubljanskem barju, če rečem z eno besedo.

bobri-1-dsc00847

Literarna matineja v knjigarni Celjske Mohorjeve družbe, foto CMD/Nina Brumec

V resnici pa smo si ogledali odlomke iz dokumentarnega in risanega oziroma kombinacijo risanega in igranega filma, v življenje smo priklicali junake iz interaktivnega stripa in se pogovarjali o življenju koliščarjev na Ljubljanskem barju, kot jih predstavljajo: ustvarjalci interaktivnega stripa in animiranega filma Bobri Voz – Kako so barjanski koliščarji iznašli kolo; z režiserjem in scenaristom Mihom Čelarjem, avtorjem interaktivne mobilne aplikacije Klenom Čopičem Puciharjem in soavtorjem likovnih predlog Iztokom H. Šucem, potem z ustvarjalci dokumentarnega filma Skrivnost barjanskega kolesa pod vodstvom dr. Antona Veluščka in o ponatisu oziroma prenovljeni izdaji znane trilogije Janeza Jalna Bobri (Sam, Rod, Vrh). Vse skupaj je povezovala urednica Alenka Veber.

bobri-11-dsc00916

Goste je pozdravila ravnateljica CMD dr. Tanja Ozvatič

Strip, v katerem koliščarji z Ljubljanskega barja s pomočjo mobilne aplikacije oživijo

Bobri Voz je interaktivni strip, ki je nastal po istoimenskem animiranem filmu. Avtor zgodbe in besedila Miha Čelar je vanj združil legendarne junake iz trilogije Janeza Jalna Bobri (Sam, Rod, Vrh), odkritje najstarejšega ohranjenega lesenega kolesa z osjo na svetu (Ljubljansko barje, 2002) in sodobno mobilno tehnologijo, s pomočjo katere junaki pred našimi očmi v stripu oživijo.

V interaktivnem stripu junaki iz trilogije Janeza Jalna Bobri, iznajdejo barjansko kolo. Ostrorogi Jelen in Neokretni Karp se v veliki dirki pomerita za roko Jezerne Rože. Karp Jelenu nastavi past, hlapec Premeteni Navihanec pa Jelena z nenavadno vrtečo se napravo reši iz zagate…

To je zgodba, ki ponovno oživlja čas pred 5200 leti, ko so na Velikem jezeru živeli koliščarji. Ti so za sabo pustili najstarejše kadar koli najdeno leseno kolo z osjo, ki ga je leta 2002 odkrila ekipa arheologov Inštituta za arheologijo pri ZRC SAZU pod vodstvom dr. Antona Veluščka.

mohorski-vecer-z-ivanom-ottom-foto-16447

Bobri Interaktivni strip

Zgodba Bobri Voz je tako nastala kot nekakšna medgeneracijska iztočnica, ki naj bi predvsem mlajše gledalce uvedla v zahtevno dokumentarno filmsko pripoved o barjanskem kolesu. Nekateri liki v zgodbi sovpadajo z Jalnovimi, drugi pa so izmišljeni ali predelani. Prav tako so spremenjeni tudi nekateri odnosi med liki, celotna zgodba pa ima izmišljen zaplet, ki ga ni moč najti v nobenem od Jalnovih romanov.

Bobri Voz zato ni nadaljevanje legendarne Jalnove trilogije, ampak samosvoja zgodba, ki gledalca na zabaven in atraktiven način vabi k razmisleku o nastanku najstarejšega kolesa. Namen animiranega filma in stripa je, da gledalca in bralca vpeljeta v skrivnost barjanskega kolesa, brez dvoma pa bo zgodba v marsikom prebudila tudi strastnega bralca knjig, da bo ponovno vzel v roke izvirne Jalnove Bobre in se z Ostrorogim Jelenom, Neokretnim Karpom in Jezerno Rožo podal na nepozabno literarno pustolovščino.

Transmedijski projekt Skrivnost barjanskega kolesa

Transmedijski projekt Skrivnost barjanskega kolesa skozi animirani, celovečerno-dokumentarni in interaktivni stripovski žanr pripoveduje zgodbo o največjem slovenskem zgodovinskem fenomenu – barjanskem kolesu, ki je bilo kot najstarejše kolo na svetu leta 2002 odkrito na Ljubljanskem barju. Risanka Bobri voz s pomočjo znamenitih Jalnovih junakov gledalca popelje v kameno dobo, celovečerni dokumentarec Skrivnost barjanskega kolesa mu nato podrobno razkrije fenomen kolesa, strip Bobri voz pa mu omogoči, da s pomočjo mobilne aplikacije sklene krog in se vrne v animirani film.

skrivnost_barjanskega_kolesa

Skrivnost barjanskega kolesa

Režiser in scenarist filma je Miha Čelar, fotografije so prispevali Rožle Bregar, Uroš Hočevar in Bernard Perme, avtorji animacije Iztok. H. Šuc in Gašper Vovk ter 3D animacije Aleš Emlyn Smolej, avtor montaže Urban Potočnik, avtorji glasbe Irena Tomažin, Miha Stabej in Universal, oblikovalca zvoka Robert Sršen in Miha Stabej, scenografa Miha Čelar in Franc Lautar, kostumografa Miha Čelar in Selma Hasanagić, maska Alja Sušnik, izdelovalec mobilne aplikacije Klen Čopič Pucihar, oblikovalec stripa Vedran Vražalić, producenta Sašo Kolarič in Iztok. H. Šuc, produkcija PS Mangart in Kerozin, koprodukcija pa RTV Slovenija, Astral, Slovenski filmski center in Mohorjeva družba.

bobri-8-dsc00884

Projekcija interaktivnega stripa Bobri Voz

V filmu igrajo Klemen Janežič (mladi Ostrorogi Jelen), Sandi Pavlin (stari Ostrorogi Jelen), Jaka Fon (Zviti Lisk), Janez Cankar (Urni Sulec), Branka Krivec (Košata Jelka), Valentina Plaskan (Jezerna Roža), Žiga Cvikl (Grbavi Hrast), Neno Muždeka (Neokretni Karp), Jan Zupančič (Premeteni Navihanec) in Jurij Souček (kot pripovedovalec). Zanimiva je kombinacija govorjenja v umetnem ali izmišljenem jeziku in njegov “prevod” s podnapisi.

bobri-5-dsc00866

Nagovor dr.Antona Veluščka

Če je inovativnost z interaktivnim stripom šele na poti uvajanja in prodora v svet, pa ni odveč pripomba, ki smo jo slišali na literarni matineji, namreč da bi lahko posneli celovečerni igrani film na temo Bobrov in z njim aktualizirali našo daljno preteklost. Če mladi gledajo Harryja Potterja v filmih in berejo knjige o njem, bi veljalo podobno poizkusiti z našimi Bobri kot filmsko temo.

bobri-7-dsc00880

Iztok H. Šuc in Klen Čopič Pucihar med razlago

Literarni Bobri Janeza Jalna se kajpada niso umaknili iz teme pogovora, a je vendarle v novi izdaji v treh knjigah kontekst novih medijev aktualnejši.

bobri-3-dsc00855

Janeza Jalna je predstavila urednica Alenka Veber

Bobre je Janez Jalen pisal med italijansko okupacijo Ljubljanske pokrajine in jih objavil v Slovenčevi knjižnici z ilustracijami kiparja Franceta Goršeta. S tem je kršil od OF razglašen kulturni molk in prišel po vojni v politično nemilost oziroma je postal prepovedan avtor, dokler se za ponatis Bobrov leta 1956 ni zavzel sam Edvard Kardelj. Jalen je umrl deset let kasneje in je svoj ponovni vzpon dočakal, a ga literarno ustvarjalno ni več zmogel osmisliti. Ponatis pri MK je ilustriral Milan Bizovičar, sedanjo izdajo pa Tamara Korošec.

bobri-6-dsc00869

Miha Čelar razlaga projekt Bobri Voz

Celjska Mohorjeva družba je Bobre, sicer v eni knjigi, že izdala v okviru Izbranih del Janeza Jalna pod uredništvom prof. Franceta Pibernika (v letih med 2003 in 2006). Njegova je spremna beseda v sedanji izdaji (ponatis). Zlasti je dragocen prikaz neposrednega sprejema Bobrov v tedanji kritiki, pri čemer je najdaljšo kritiko napisal Janko Moder, pa tudi Tine Debeljak, Božidar Borko, Radivoj Rehar, Anton Debeljak.

bobri-dsc00844

Bobri

Novo uvodno besedo v prvi knjigi sedanjih Bobrov je napisal dr. Anton Velušček. Avtor je vanjo vpletel tematiko najdbe kolesa, zato je v pogovoru bilo največ besed o njem in strukturi kolišč na Ljubljanskem barju. Slišali smo zanimivo domnevo, češ da je izdelava takega kolesa trajala kake tri mesece in da je za ta podvig bila potrebna kolarska delavnica.
Ljubljansko barje bo dobilo celovitejšo muzejsko predstavitev življenja nekdanjih koliščarjev. Zanimanje ne le domače, ampak še bolj mednarodne javnosti za koliščarje, je iz leta v leto večje. Barje je dovolj veliko, da se da narediti vse, vključno z “obnovo” prvih naselij ali skupin lesenih hiš. Arheološka izkopavanja so pokazala, kakšna so bila ta naselja; pravzaprav se je pogled nanje spreminjal, kar vidimo v ilustracijah različnih stanj ali razlag v ponatisu Bobrov (Razvoj teorij o koliščih).
Logično je, da se vse lahko zgodi v optimalni meri le tedaj, ko arheološka znanost pridobi dovolj dokumentov. Za njo pa pride “izvedbena praksa”.
Janez Jalen lesenega kolesa ni poznal, je pa zelo natančno študiral vso strokovno literaturo o koliščarjih zlasti v Srednji Evropi. Med Slovenci dr. Rajka Ložarja, ki je o tem največ pisal.

bobri-10-dsc00907

Jalnov pranečak Janez Mulej

Ali lahko postane nek prototip obnovljenih kolišč na Ljubljanskem barju turistična “atrakcija” mednarodnih razsežnosti, pa je odvisno, kot veste, od mnogih “faktorjev”.

Marijan Zlobec

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.