Kdo so bile evropske arhitektke med 1918 in 2018 ?

Katere so bile najpomembnejše evropske arhitektke, ki so naredile sto najboljših del in so ustvarjale med letoma 1918 in 2018? Na to vprašanje je odgovorila potujoča mednarodna razstava (v Ljubljano pride aprila 2017), potem pa še publikacija, ki jo je v mednarodnem sodelovanju izdal ZRC SAZU. Pravzaprav gre za dve publikaciji: MoMoWo – 100 projects in 100 years.European Women in Architecture and Design 1918 – 2018 ter  MoMoWo.Women.Architecture & Design Itineraries across Europe. Raziskovanje in izdajanje publikacij ter priprava razstav potekajo v okviru evropskega programa Kultura 2014 – 2018.

momowo_2

Naslovnica knjige – kataloga

Razstavni katalog 100 projects in 100 years.European Women in Architecture and Design 1918 – 2018 prinaša izbor nekaterih najbolj reprezentativnih primerov evropske arhitekture in oblikovanja, ki jih je sto žensk ustvarilo v obdobju od konca prve svetovne vojne do danes. Izbrano število del je simbolično, saj “sto” v latinščini lahko pomeni tudi “nešteto” (lat.centium), medtem ko število ustvarjalk – vsako delo ima drugo avrtorico – izhaja iz namena MoMoWo projekta predstaviti čim več različnih avtoric in s tem posledično osvetliti tudi manj znane osebnosti.

zenske-1-img_3538

V knjigi so predstavljene štiri Slovenke

Katalog vsebuje biografije arhitektk, gradbenih inženirk, oblikovalk na področju notranjega in industrijskega oblikovanja, urbanistk in krajinskih arhitektk v šestindvajsetih državah.

zenske-img_3523

Agata Tomažič

Zastopane so glavne smeri in pomembne “šole” na področju arhitekture in oblikovanja iz vse Evrope.

momoimages

Biografski podatkli obsegajo izobrazbo in šolanje, poklicno pot ustvarjalk, mreže, v katerih so ženske delovale, vključno z neformalnimi skupinami, članstvom v institucijah in združenjih, njihov profil na mednarodnem, nacionanem, lokalnem in regionalnem nivoju, kot tudi kako so predstavljale svoje delo na razstavah, v publikacijah, na javnih natečajih…(Iz uradne predstavitve).

Knjiga je, kot smo slišali na predsatavitvi, izrazito mednarodna in več avtorska. ZRC SAZU je zastopala ali predstavljala Helena Seražin. Knjiga je izšla v angleščini pri ZRC SAZU v zbirki Women’s Creativity since the Modern Movement, uredile pa so jo poleg Seražinove še Ana Fernandez Garcia, Emilia Maria Garda, in Caterina Franchini.

The Cooperative Business Bank building, designed by Slovene architect Ivan Vurnik, Ljubljana, Slovenia, Europe

Zadružna gospodarska banka

Slovenske ustvarjalke najprej predstavlja Helena Kottler Vurnik (1882 – 1962), ki je sicer predstavljena kot na Dunaju rojena leta 1882, kjer je tudi obiskovala umetniško šolo za ženske in dekleta, sodelovala  kot ilustratorka pri Wiener Extrablatt, kasneje pa študirala slikarstvo na dunajski akademiji. S slovenskim arhitektom Ivanom Vurnikom se je poročila že leta 1913. V knjigi je predstavljena s svojimi dekoracijami za  Zadružno gospodarsko banko na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Vurnikova je izbrana za arhitektko leta 1922.

helena

Avtorica teksta je Helena Seražin.

Druga slovenska arhitektka v knjigi je  Sonja Lapajne Oblak (1906 – 1995), avtorica Gimnazije Bežigrad. Predstavila jo je Barbara Vodopivec. Njena arhitektura nosi v knjigi letnico 1934.

Tretja je predstavljena arhitektka Nataša Štupar Šumi  (r. 1927) s svojimi obnovitvenimi deli na gradu Rihemberk, Štanjelskem gradu in Villi Vogrsko. V knjigi je poudarek na rekonstrukciji Rihemberka. Avtorica Teksta je Barbara Vodopivec. Njena arhitektura je reprezentativna za leto 1962.

Četrta Slovenka pa je Nives Kalin Vehovar (1932 – 2007). Predstavljena je kot sodelovka svojega moža Franca Vehovarja in oblikovalka notranjih prostorov hotelov v Kranjski gori, Čateških Toplicah, Podčetrtku, Dobrni, Radencih, v Novi Gorici… Predstavila jo je Katarina Mohar. Ona predstavlja arhitekturo žensk za leto 1963.

Helena Seražin je avtorica še nekaj predstavitev nekaterih tujih arhitektk.

V knjigi je časovna zaporednica dogajanja na arhitekturnem in oblikovalskem  ter znanstvenem področju, kasneje pa še posebno političnem z omembami Slovenk; tako je za leto  1920 omenjena Ana Mayer Kansky (1895 – 1962) kot prva diplomantka na Ljubljanski univerzi, za  leto 1932 Dušana Šantel (1908 – 1988) kot prva diplomirana arhitektka, za leto 2014 Živa Deu kot prva profesorica arhitekture na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Za isto leto je omenjena še prva hrvaška predsednica  Kolinda Grabar Kitarović. No, ne manjkata niti Angela Merkel ali pa Margaret Thatcher. Veliki arhitektki evropske politike, verjetno ?

Druga publikacija je precej drugačna, pravzaprav kot  arhitekturni turistični vodič po evropskih mestih oziroma izbranih državah (deželah) z vidika prispevkov žensk. Arhitektke v Sloveniji predstavlja Helena Seražin, posamezne projekte pa še Simona Kermavner, Franci Lazarini in Katarina Mohar. Sledi poglavje Ljubljana – Mesto žensk in potem naprej po vsej Sloveniji, kar bo zanimivo zlasti za tujce, pa tudi za nas, saj marsičesa še ne vemo, zlasti ne poznamo toliko slovenskih arhitektk kot soavtoric sodobne arhitekture. Posebej je predstavljena (Helena Seražin) arhitektka Gizela Šuklje (1909 -1994) kot ena izmed pionirk na področju slovenske arhitekture in oblikovanja.

Marijan Zlobec

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.