Nova doba prihaja! Industrija – delo – kapital !

Drevi ob 19. uri bodo v Mestnem muzeju Ljubljana odprli razstavo Nova doba prihaja! Industrija – delo – kapital. Razstava skozi univerzalne koncepte industrializacije, urbanizacije mest, spreminjanja življenja delavcev in distribucije kapitala ponuja celovit zgodovinski pregled razvoja industrije, dela in kapitala v Ljubljani od začetkov industrijske revolucije v začetku 19. stoletja do danes.
nova-image002
Preko 600 predmetov priča o »industrijski« zgodovini Ljubljane od uporabe prvega parnega stroja v Cukrarni leta 1835 do danes, ko se klasična industrija počasi umika iz naše stvarnosti. Razstavo, ki bo na ogled do maja prihodnje leto, spremlja obširen katalog s prispevki devetih avtorjev. Pod njeno oblikovanje se podpisuje Novi kolektivizem, spremlja pa jo tudi bogat program dogodkov.
O razstavi je njen avtor, kustos za novejšo zgodovino v Mestnem muzeju Ljubljana dr. Blaž Vurnik, dejal: »Razstava spremlja razmerja med industrijo, delom in kapitalom skozi različna časovna obdobja. Vsaka sprememba političnih okoliščin v razgibanem 20. stoletju je na novo ustvarjala razmerja med temi tremi ključnimi elementi razvoja in napredka v času industrijske družbe
Računi, ki so jih izdajale prve ljubljanske tovarne, in izdelki, ki so jih izdelovale, portreti prvih industrialcev, fotografije goreče Cukrarne, plakati ljubljanskega velesejma, plakati s pozivi delavcem, arhivski posnetki iz ljubljanskih tovarn, predmeti, ki so definirali ambient naših domov v 70 in 80. letih, izdelki množične proizvodnje in potrošnje, TV oglasi, plakati, ki so nagovarjali k vlaganju certifikatov, ter pričevanja nekdanjih zaposlenih v ljubljanskih tovarnah je le nekaj izmed več kot 600 predmetov, ki večinoma prihajajo iz zbirke Mestnega muzeja. Nekaj predmetov in fotografij pa so si za razstavo v muzeju tudi izposodili, in sicer v Narodni galeriji in Narodnem muzeju Slovenije, v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, NUK-u, Zgodovinskem arhivu Ljubljana, arhivske posnetke so poiskali v Slovenskem filmskem arhivu in arhivih RTV Slovenija, nekaj predmetov pa so za razstavo prijazno posodili tudi zasebniki. Pri snovanju razstave so v muzeju sodelovali tudi z ljubljanskima tovarnama Ljubljanske mlekarne in Lek, izdelke pa so darovali še Ilirija, Medex, Mercator, Union, Hella Saturnus, Žito, Elma tt ter Belinka.

nova-doba-prihaja_foto_matevz_paternoster_mgml-1
Direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane, katerega del je Mestni muzej Ljubljane, Blaž Peršin na vprašanje, zakaj je pomembno, da poznamo »industrijsko« zgodovino Ljubljane, odgovarja: »Vpogled v to obdobje nam daje prenekatere odgovore o izjemni prepletenosti naših vsakdanjih navad z industrijo ter o njenem vplivu na urbanizem, socialni ustroj družbe in spreminjanje celotnih sosesk, kjer je industrija pustila neizbrisen pečat. Danes, v času »finančne in digitalne industrije«, je klasična tovarna postala sinonim za izpraznjene prostore in mesta, zato se sprašujemo, kako »naseliti« te površine, katere so tiste vsebine, ki bi jim dale »nove« vrednote, novo upanje
nova-doba-prihaja_foto_matevz_paternoster_mgml-2
Avtorji prispevkov v katalogu Nova doba prihaja! so: Blaž Vurnik: Nova doba prihaja! Industrija, delo in kapital v Ljubljani od 1. polovice 19. do začetka 21. stoletja, Barbara Savenc: Od krajine do robota. Med umetnostjo in industrijo v Ljubljani, Janez Polajnar: »Kdor gre v delavsko društvo, bo odpuščen!« Iz zgodovine nastanka delavskega društva v Ljubljani, Urška Strle: Delavke v ljubljanski industriji med veliko vojno (1914–1918), Irena Žmuc: Iz »piskerfabrike« v kemično tovarno, Marko Zajc: Delavsko samoupravljanje med ljudmi, Sonja Ifko: Dediščina industrializacije v postindustrijski Ljubljani, Mojca Zabukovec: Adijo, tovarna. Spomini pozabljenih delavcev in Meta Štular: Tovarna prihodnosti. Poskus revitalizacije industrijske dediščine skozi nove tehnologije.
nova-doba-prihaja_foto_matevz_paternoster_mgml-3
Iz teksta Blaža Vurnika:
V zadnjih dveh stoletjih sta tudi na razvoj Ljubljane odločilno vplivala pojav in širjenje industrije. Industrijska revolucija je vpeljala novo obliko množične proizvodnje, ki je spreminjala podobo mesta, transporta in strukture družbe. Tako kot druga mesta v Evropi je tudi Ljubljana dobila industrijske objekte z visokimi dimniki, iz katerih se je neprestano valil gost dim. Dimniki so se vzdigovali nad cerkvene zvonove in s tem simbolično nakazovali modernizacijo družbe, v kateri sta znanje in tehnični napredek prevladovala nad tradicijo obrtne miselnosti.
nova-doba-prihaja_foto_matevz_paternoster_mgml-18
Prvi parni stroj v Ljubljani, ki je predvsem na simbolni ravni označil začetek moderne industrije v Ljubljani, je začel proizvajati moč pare leta 1835 v Cukrarni ob Ljubljanici. V desetletjih, ki so sledila, je v mestu nastalo več tovarn, večinoma manjših, ki so zaposlovale po nekaj deset delavcev. Edina zares velika tovarna s kompleksom upravnih, proizvodnih in skladiščnih poslopij, ki je v Ljubljani nastala pred letom 1900, je bila tobačna tovarna. Zrasla je med Tržaško cesto in južno železnico po letu 1873 in je leta 1893 zaposlovala skoraj 2450 (večinoma) delavk. Med močnejšimi panogami industrije v Ljubljani sta bila livarstvo in strojegradnja, med večjimi tovrstnimi podjetji so bili obrati Gustava Tönniesa in takrat že stara livarna družine Samassa.

nova-doba-prihaja_foto_matevz_paternoster_mgml-11
V dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja je v mestu nastalo več deset novih industrijskih podjetij, a le redka so dosegla več kot sto ali celo več sto zaposlenih. Med drugimi so bili takšni Saturnus, usnjarna Karla Pollaka, kemična tovarna v Mostah, družba Strojne tovarne in livarne ter tobačna tovarna. Največji problem industrije v Ljubljani v tem času je bilo pomanjkanje kapitala, zaradi česar so bile ljubljanske industrijske zgodbe omejene tako glede investiranja v obseg proizvodnje kot tudi glede razvoja. Z razraščanjem industrije se je povečevalo tudi število delavcev, ki so prihajali v mesto in iskali delo. Nekaterim je uspelo, da so si zagotovili sobo ali stanovanje v mestu, drugi, predvsem tisti najslabše plačani ali brezposelni, pa so postali prebivalci barakarskih naselij in drugih improviziranih bivališč. Posebej jih je prizadela velika gospodarska kriza v tridesetih letih, ki je skoraj do začetka druge svetovne vojne upočasnila rast industrijske proizvodnje v mestu.

Konec druge svetovne vojne in revolucija sta prinesla velike gospodarske in družbene spremembe. Nova politika, ki je izničila vpliv lastnikov kapitala z nacionalizacijo in drugimi ukrepi, je v prvi petletki (1947–1952) prednost dala industrializaciji in gradnji velikih industrijskih sistemov. Tako je v Ljubljani nastal tudi Litostroj, ki je zaposloval več tisoč ljudi in v prihodnjih desetletjih odločilno vplival na podobo severozahodnega dela mesta.

Ena od posebnosti socialističnega podjetja je bila univerzalnost, ki je temeljila na kolektivizmu organiziranja družbe. Ta podjetja so organizirala celotno življenje delavcev – od izobraževanja, rekreacije, zdravstva in kulture do razvedrila in počitnikovanja. To so bili tudi prvi deli socialističnega gospodarstva, ki so jih v novih razmerah – kriza v osemdesetih letih in nato procesi prestrukturiranja in privatizacije v devetdesetih letih 20. stoletja – ukinjali.

Po skoraj pol stoletja dolgem obdobju, ko je industrijski delavec pomenil ikono in osrednji objekt gospodarskega življenja, se je ta oblika gospodarske ureditve zrušila. Sledili so pretresi, povezani z zapiranjem tovarn, ki se niso mogle prilagoditi novim razmeram in preživeti na trgu. Ukinjene tovarne, kot so bile Tovarna dekorativnih tkanin, Rog, Pletenina, Avtomontaža in druge, so za seboj pustile izpraznjene prostore in množice brezposelnih delavcev. Politične odločitve glede urejanja razmer v industriji, ki so bile značilne za čas pred letom 1990, so se v določenem smislu ponovile ob poveličevanju t. i. nacionalnega interesa, ki je zaviral privatizacijo in tuje investicije. Prav tako so se tudi v Ljubljani odigrale nekatere zgodbe, ki so dobile oznako tajkunskih lastninjenj podjetij. A tako kot na drugih področjih življenja, kjer se staro umika novemu, so v Ljubljani nastale tudi nove uspešne zgodbe sodobne industrije, ki na podlagi tehnološkega znanja in inovativnosti sestavljajo ljubljansko zgodbo vstopa v četrto industrijsko revolucijo.
Marijan Zlobec

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.