Slovenke, močne pisateljice

Študentska založba Beletrina je ena najuspešnejših slovenskih založb, vsaj v zadnjih letih oziroma ves čas svojega delovanja. Zlasti skrbi za mlade, a nadarjene slovenske pisateljice in pisatelje, pesnike, esejiste, prav tako prevaja mnoge aktualne svetovne avtorje, izdaja antologije najpomembnejših slovenskih klasikov novejšega časa…Nazadnje je predstavila kar dve noviteti dveh slovenskih pisateljic: Suzane Tratnik in Lucije Stepančič.

tratnik-4-img_2640

Suzana Tratnik, vse fotografije Marijan Zlobec

Tretja knjiga pa je prevod Zadnje besede Hanifa Kureishija.

 

tratnik_noben_glas_copy

Suzana Tratnik naslovnica

Noben glas, zbirka sedmih kratkih zgodb Suzane Tratnik, se osredinja na mlado junakinjo, dekle nekje med otroštvom in najstništvom, ki dogajanja v svetu okrog sebe spremlja z mešanico ne-več-otroške in ne-še-odrasle perspektive. Smrt stare mame, grobosti nezadovoljne vaške učiteljice, bolečino ob občutku izključenosti in ločitev staršev spremljajo elementi fantastike, otroške interpretacije sveta, ironija in izviren humor, ki se srečuje z odraslim, mnogo bolj suhoparnim pogledom na življenjske reči. Noben glas je v opusu Suzane Tratnik najčistejši opis prvega soočenja z minljivostjo vsega, je najbolj občuten opis točke prehoda iz nekega morda ne ravno osrečujočega, zato pa polnega in znanega, domačega sveta otroštva v samotni svet prezgodnje odraslosti, lažnih domov in velikih bremen. (Iz uradne predstavitve).

tratnik-2-img_2641

Suzana Tratnik

Urednik Beletrine Mitja Čander  je na predstavitvi poudaril, da se je Suzana Tratnik v svoji knjigi želela ukvarjati z zgodbami, ki omogočajo nek poseben pogled na svet med realnostjo in fantastiko, med otroštvo in prehajanjem v mladeništvo, ko se otroški svet začne trgati. Čeprav je Noben glas navidez šibak, pa je Čander ugotovil, da je “še kako močan glas”. Izguba glasu junakinje, ki želi peti v pevskem zboru in se pripravlja na preizkus, ali ima prvi, drugi ali tretji glas, potem pa ji učiteljica glasbe reče, da ona ni “noben glas”, v otroku ne more biti sprejeta.

beletrina-2-mg_2597

Mitja Čander

Kako potem glas ukrasti? Starejši ljudje sicer mislijo, da imajo glas, a samo kričijo. (Glas je bolj tiha resnica, čeprav je samo eden, kot smo videli sedaj z ravnanjem Valoncev pred podpisom prostotrgovinskega sporazuma EU-  Kanada CETA, ki je predvsem posredni sporazum z ZDA in njihovo pokvarjeno, gensko spremenjeno hrano. Neverjetno je celo, kako si je napovedovalka v poročilih Radia Slovenija ob branju najnovejše vesti iz Bruslja “oddahnila”, ker so se končno “uskladili”). Slednje je moja pripomba in ni bila tema na tiskovni konferenci. Navezuje se na Čanderjev glas in kričanje.

tratnik-img_2610

Suzana Tratnik

Spremno besedo v knjigo Noben glas je napisala Tina Kozin “Ta moja žalost je bila tako samotna”. Med drugim je ugotovila, da je pisanje Tratnikove avtobiografsko; poudarjeno literarizirana avtobiografska izkušnja. Teme, ki jih avtorica vzpostavlja v svoji knjigi, so minevanje, smrt,  izključenost, nesprejemanje, brezdomstvo, osamljenost. Kozin predpostavlja, da gre pri vseh junakinjah Suzane Tratnik za isto osebo. “Noben glas je v  opusu Suzane Tratnik doslej najčistejši opis prvega soočenja z minljivostjo vsega, je najbolj občuten opis točke prehoda iz nekega morda ne ravno osrečujočega, zato pa polnega in znanega, domačega sveta otroštva v samotni svet prezgodnje odraslosti, lažnih domov in velikih bremen…”

stepancic_tramvajkomanda_copy-1

 Lucija Stepančič Naslovnica

Tramvajkomanda, oddelek za pritožbe Lucije Stepančič prinaša štirinajst kratkih zgodb, ki se razlikujejo tako po obsegu kot tudi stilistično in vsebinsko; vse pa povezuje sočen jezik, prefinjen smisel za tragikomično in pa strast do razkrinkavanja najbolj rudimentarnega v človeški naravi – kvalitete, ki delajo pisavo Lucije Stepančič nezamenljivo. Na ozadju zabrisanih meja med pravljičnim in realnim, med tuzemskim in onstranskim, med včeraj, danes in jutri se odvija komedija človeškega čustvovanja. Tu srečamo fantomska bitja, ki razrešujejo nesporazume, ki so si jih nakopala v času življenja, zdravnike, ki dolgčas obravnavajo kot smrtno nevarno bolezen, Trnuljčico, ki se odloči vzeti življenje v svoje roke, pa tudi nevsiljivo senco, ki odigra vlogo nadvse diskretne ljubice. V kalejdoskopu zamenljivih identitet pa se zna zgoditi tudi to, da bomo med protagonisti te nadvse duhovite knjige našli koga, ki bo strašljivo podoben prav nam. (Iz uradne predstavitve).

stepancic-img_2622

Lucija Stepančič

Lucija Stupica je pravzaprav zaslovela s svojo knjigo Prasec pa tak, zbirko ljubezenskih zgodb, ki je pri Beletrini izšla že leta 2008 in bila nominirana za nagrado fabula, potem pa je leta 2011 izšla druga knjiga pri Beletrini, roman V četrtek ob šestih, izbran med pet najboljših nominiranih za nagrado kresnik za najboljši slovenski roman leta. V Prascu je Stepančičeva s “pomočjo sočnega izrazja natančno secirala sodobno človeško psiho in obenem obujala že pozabljeno moč čustvovanja.” Tam je šlo za pet zgodb,  s posvetilom: Nikogar ne briga, komu. V novi knjigi Tramvajkomanda, oddelek za pritožbe pa za štirinajst zgodb.

Lucija Stepančič je med drugim omenila, da gre v njenih tekstih za metafizično burlesko, nostalgijo za prvencem in hkrati njegovo nadgradnjo. Po svojih že dolgih pisateljskih izkušnjah je ugotovila, da je pisati težko: “Ne smeš si privoščiti nobenega zdrsa!”

stepancic-1-img_2626

Lucija Stepančič

stepancic-3-img_2713

Lucija Stepančič si ne sme privoščiti nobenega zdrsa

kureishi_zadnja_beseda_copy

Hanif Kureishi Naslovnica

Roman Zadnja beseda britanskega pisatelja Hanifa Kureishija (r. 1954) je zaznamovan z namigovanji, da gre za roman na ključ, v katerem si je avtor »sposodil« zgodbo Nobelovega nagrajenca V. S. Naipaula, ki je na svoj dom povabil biografa Patricka Frencha, da bi o njem napisal knjigo. Rezultat je bila biografija, ki pisatelja ne prikazuje čisto tako, kot bi si sam najbrž želel. Pričujoči roman opisuje podobno zgodbo. Mladega in nadobudnega pisca Harryja ostareli pisatelj indijskega rodu Mamoon Azram povabi, naj napiše knjigo o njegovem življenju. Ker veliki avtor ni najbolj odprt do pripovedovanja intimnih podrobnosti, Harry navezuje stike z njegovo ženo, zapuščeno ljubico, in – posebno zavzeto – z mlado Mamoonovo služkinjo. Rezultat Harryjevega intenzivnega dela je precej iskrena in uspešna biografija slavnega pisatelja. Manj pričakovana pa je Mamoonova nova knjiga o razmerju starejšega moškega z mlajšo žensko, ki sumljivo spominja na Harryjevo zaročenko … (Iz uradne predstavitve).

Spremno besedo h knjigi,  ki jo je prevedla Polona Glavan, je napisal Urban Vovk in ji dal naslov  Uživati, dokler traja.

glavan-img_2743

Prevajalka Polona Glavan

Polona Glavan v romanu vidi pisateljevo satiro na aktualno britansko literarno sceno, pri čemer gre za željo po uspehu, tako glavnega pisatelja kot njegovega biografa. Glavanova je spomnila, da je pisatelj slovenske bralce pritegnil že s svojim prvencem Buda iz predmestja, s katerim je zaslovel takoj po izidu leta 1990. V slovenščini je izšel leta 1999. Zadnja beseda je njegov sedmi roman, izšel leta 2014, kar pomeni, da je slovenski prevod zelo ažuren.

vovk-1-img_2751

Urban Vovk

vovk-img_2727

Urban Vovk in Polona Glavan

Urban Vovk v svoji spremni v besedi ugotavlja, da avtor uspešno preživi na literarni sceni, če ima za sabo publiciteto, pomembno, če ne celo odločilno vlogo, pa imajo njihovi biografi, “saj lahko s pravo mero povzdigovanja avtorjevega dela  in spretnim odmerjanjem pikanterij  iz njegovega zasebnega življenja  ustvarijo zmes, ki se prodaja, izposoja in pomeni bolje od izdelkov neposredne literarne proizvodnje.”

V romanu gre za poslovni trikotnik med idealističnim življenjepiscem Harryjam, pisateljem Mamoonom in založnikom Robom.

Marijan Zlobec

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.