Epohalni Center poezije Tomaža Šalamuna

Proti večeru so v Ljubljani, na drugo obletnico smrti pesnika Tomaža Šalamuna, odprli vrata Centra poezije Tomaža Šalamuna. To so sicer prostori Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) na Cankarjevi cesti v središču mesta. Knjižnica oziroma študijski prostor bo namenjen predvsem ljubiteljem lirike, pa tudi drugim bralcem, saj bodo v njem potekali literarni večeri in okrogle mize. Osnovna funkcija bo študijska in arhivska. Tu je celotna osebna knjižnica Tomaža Šalamuna, med drugim okrog 50 izvirnih Šalamunovih pesniških zbirk v slovenščini ter kakih sto prevedenih v dvajset tujih jezikov in še več tisoč zbirk poezije drugih avtorjev. Javnosti v uporabo sta jo dali akademska slikarka, profesorica Metka Krašovec, Šalamunova žena,  in Šalamunova hčerka Ana, sicer hčerka Šalamunove prve žene Maruše Krese. Skrbnik zbirke, vsaj do imenovanja stalnega upravljalca, bo pisatelj in urednik Aleš Šteger.

salamun-img_9881

Tomaž Šalamun s svojo sestro Katko, Katarino Šalamun Biedrzycko v okviru Vilenice ob koncu osemdesetih let na Velikem trgu v Trstu, vse fotografije Marijan Zlobec

Zbirka vsebuje knjige poezije, literarne teorije in leposlovja; v njej je mnogo izvirnih knjig uglednih tujih avtorjev s posvetili. V zbirki so tudi vse avtorske knjige Tomaža Šalamuna in prevodi njegove poezije v dvajset tujih jezikov ter revije, v katerih so objavljene njegove pesmi. Tako je skupaj več kot 150 Šalamunovih pesniških zbirk.

salamun-ana-img_0005

Hči Ana Šalamun je bila najbolj ganjena

JSKD je že pred petimi leti sprejel donacijo zbirke notnega gradiva dirigenta in zborovodje Mirka Cudermana, tako da tak tip donacije in skrbništva že poznajo, le da bo Šalamunova zbirka bolj dostopna javnosti v smislu javnih prireditev.

salamun-img_9909

Manjši del Šalamunove knjižnice s steklenimi oblaki oblikovalke Tanje Pak

Izročitev v varstvo knjižnice za nedoločen čas  Metke Krašovec in Ane Šalamun se zdi najbolj primerna in identična s Šalamunovo pesniško in osebnostno naravo, kar sta poudarila tako kulturni minister Anton Peršak kot predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina.

osterman-img_0001

Jože Osterman, predsednik Zveze kulturnih društev Slovenije

Hkrati pa spodbuja še kakšno podobno potezo, morda celo na literarni transverzali od Trubarjeve hiše poezije preko Prešernovega trga do novega Centra poezije Tomaža Šalamuna, ki jo je kot ljubljansko pot od Tivolskega gradu do Ljubljanskega gradu zasnoval arhitekt Jože Plečnik, kot je spomnil Jože Osterman, predsednik Zveze kulturnih društev Slovenije med svojim nagovorom.

tersar-img_9963

Igor Teršar, direktor JSKD

»Slovenska poezija je svet zase in kot taka se od nekdaj odpira v širni svet. A šele Tomaž Šalamun, njegove pesmi in njegova fizična vseprisotnost, njegova neomajna energija, inteligenca in espri, je slovensko poezijo internacionaliziral, naredil nas je svetovljane, za prebivalce planeta, za enakovredne sogovornike, emancipiral in osvobodil nas je iz provincialne zaspanosti, osvobodil strahov in povezal s svetom, nam vlil moči in vizije in samozavesti in predrzne miline, s katero je znal obdarovati prav vsakogar, še posebej pa mlade, prihajajoče pesnice in pesnike,« je okarakteriziral našega pesniškega slavljenca direktor JSKD Igor Teršar.

krasovec-img_0009

Žena Metka Krašovec se je zahvalila tudi v Tomaževem imenu

Slavnostni govornik kulturni minister Anton Peršak je kot Šalamunov literarni kolega med drugim poudaril, da je Tomaž Šalamun pojem prepoznavnosti Slovenije; kamorkoli je namreč prišel v tujino, povsod so ga poznali kot slovenskega pesnika, celo bolje od Slovenije same. Postal in bil je slovenska pesniška ikona. Bil je mentor mnogim mlajšim pesnikom, ne le v Sloveniji, ampak še bolj v tujini, še posebej v ZDA. Peršak je spomni, da je bil Šalamun zelo preprost človek, s katerim je bilo mogoče takoj vzpostaviti stik in je z vsemi negoval odnose tako rekoč apriornega prijateljstva. To pa naj bi bilo tudi osrednje izročilo in vopdilo Centra poezije Tomaža Šalamuna; za vse pesniške generacije; one, ki so že tu, in za tiste, ki šele prihajajo.

persak-mg_9975

Minister Anton Peršak

Pesniškli kolega in dolgoletni, pravzaprav večdesetletni Šalamunov vrstnik, pesniški vrstnik in prijatelj Ivo Svetina, predsednik Društva slovenskih pisateljev, pa je uvodoma spomnil na svojo izkušnjo, kako so ga prve objave Šalamunovih pesmi v Naših razgledih leta 1965 prevzele; sledila je prva Šalamunova pesniška zbirka Poker leta 1966, ki je pričala o posebni pesniški drži človeka, ki je z eno potezo napravil preobrat v slovenski poeziji. Svetina je spomnil, da je bil to že čas rahljanja oziroma šibke demokratizacije po ukinitvi Perspektiv in Odra 57, ki sta jo v družbi predstavljala Boris Kraigher in Stane Kavčič.

svetina-img_9990

Predsednik DSP Ivo Svetina

Predsednik SAZU, akademik dr. Tadej Bajd je oživil svoj osebni spomin na Tomaža Šalamuna; najprej ga je po poeziji spoznal še kot gimnazijec, nato preko predavanj v ZDA, šele tretjič pa ga je spoznal osebno. Zanj je bil Šalamun poseben pesnik, ki je prebil mnoge konvencije in predsodke, povezane s slovensko poezijo, zato je njegov vstop v poeziji  pomenil “pretres”. Slovemski prostor je Šalamuna sprejel, ker ga je sprejel svet. Vsi so vedeli za Šalamuna, ga brali in o njem govorili; on nas je v veliki meri narisal na zemljevid sveta s svojim velikim pesniškim opusom.

bajt-img_9993

Dr. Tadej Bajd, predsednik SAZU

Šalamunova žena, slikarka Metka Krašovec, je dejala, da je vesela, da so v zgolj treh mesecih uspeli odpreti center. Po njenih besedah se je “čudež začel odvijati”, ko jo je Aleš Šteger spoznal s Teršarjem, ta pa povezal z ministrom. Izrazila je prepričanje, da bi bil Tomaž takega centra vesel, saj je zelo rad delil stvari in bil odprt, povezan z mnogimi umetniki. Pesnikova hči Ana Šalamun pa je s solzami v očeh in jokajoč dodala, da bi bil centra zagotovo vesel tudi njen pokojni brat David Šalamun.

krasovec-1-img_9922

Metka Krašovec in dr. Barbara Jaki, direktorica Narodne galerije

Poseben prostor pa ne bo polnila le Šalamunova predvsem pesniška knjižnica ali zbirka – ne le avtorskih, temveč tudi tujih knjižnih del z dragocenimi posvetili – ampak bo v njej potekal literarni program. Teršar je tako že povabil na prvi pesniški večer z Urško Kramberger, zmagovalko festivala mlade literature 12. januarja ob 17. uri.

osti-img_0028

Iz Tomaja je prišel pesnik Josip Osti

Reden program bodo ustvarjali v tesni povezavi s prejemniki nagrade Tomaža Šalamuna v ZDA, ki bi utegnili priti na izmenjavo v Slovenijo. Na Cankarjevi ima JSKD namreč dve rezidenčni stanovanji za tuje ustvarjalce, pojasnjuje Teršar, ki si želi, da bi prostor postal živ in dinamičen ter privlačen  za vse obiskovalce in bralcev.

salamun-img_0044

Že druga in tretja generacija Šalamunovih sorodnikov

»Iz sobe se bodo poleti v odprti prostor današnje otvoritve širile besede verzov tudi na Cankarjevo ulico, ki s prenovljeno podobo kulturne avenije povezuje umetniške zavode ob njej,” je omenil Teršar.

potocnik-img_0041

Navdušena je bila nekdanja županja Viktorija Potočnik

Center poezije Tomaža Šalamuna bo odprt tako za posamične kulturne ustvarjalce in samozaposlene v kulturi kot za institucije, ki bi želele tu organizirati kulturni dogodek.

salamun-img_0037

Glavna stena s sedmimi knjižnimi omarami v dvanajstih policah

Center zagotovo ne bo hermetično zaprt samo za izbrane, temveč bodo v okvirih programske sheme omogočali predstavitve tudi mlajšim in še neuveljavljenim avtorjem.

gajsek-img_0050

Pesnik Vladimir Gajšek je Šalamuna poznal “od rojstva”

Čas delovanja centra v JSKD še usklajujejo, a za zdaj velja, da se bo mogoče med Šalamunovimi knjižnimi policami ob delovnih dneh sprehajati med 8. in 16. uro, v primeru kulturnih dogodkov pa vse do večera.

babnik-img_0047

Pisateljica Gabriela Babnik je kandidatka za veliko angleško nagrado za najboljši prevod tuje literature v angleščino

V nekaj dneh naj bi se dokončno odločili tudi o tem, kdo bo programski vodja centra. Pesnik Aleš Šteger bo na začetku odgovoren le za primerno umestitev knjižno zbirke v naš kulturni prostor in za njen razvoj.

kusar-img_0061

Pesnica Meta Kušar

V centru dodatna zaposlitev za mesto vodje programa ni predvidena. Kaže, da bodo nalogo vsaj v prvih mesecih delovanja predali svetovalki JSKD za literarno dejavnost Barbari Rigler, strokovno pomoč pa naj bi ponudil tudi Miha Maurič, ki je v zadnjih letih pri ustvarjanju in urejanju knjig tesno sodeloval s Šalamunom.

hudolin-img_0070

Minister Anton Peršak je pisatelju Juriju Hudolinu šepnil, da ravnokar bere njegovo zadnjo knjigo Osnove ljubezni in zla

Ministrstvo za kulturo je za opremo Centra poezije Tomaža Šalamuna doslej namenilo 10.000 evrov, približno pol manj je za odprtje prispeval še JSKD. Prostor je zasnovan po idejnem načrtu Dekleva-Gregorič arhitekti.

pogacnik-img_0082

Pesnik Gregor Podlogar in pesnica, prevajalka, kritičarka Barbara Pogačnik

V JSKD načrtujejo, da bodo v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev, Zvezo kulturnih društev Slovenije in domačimi ter tujimi založbami ter organizatorji mednarodnih pesniških manifestacij skrbeli tako za promociji te povsem avtorske zbirke, kot za njeno širjenje in bogatitev, kar bi se dalo pripraviti s posebnimi avtorskimi pesniškimi darili nastopajočih, še posebej tujih gostov, ki so Šalamuna poznali.

komelj-img_0104

Pesnik Miklavž Komelj je prvi izmeril pesniško akustiko

salamun-img_9908

Glavna stena Šalamunove pesniške knjižnice

Marijan Zlobec

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.