Adventne potegavščine v Albertini

V slavni dunajski Albertini je še do 8. januarja na ogled razstava Seurat, Signac, Van Gogh Pota pointilizma.

seurat-index

Pričakoval sem marsikaj, najbolj sem se veselil, da si bom končno v živo lahko ogledal slavno sliko Georgesa Pierra Seurata Un dimanche après-midi à l’Île de la Grande Jatte iz leta 1884 kot najbolj monumentano pointilistično sliko na svetu, velikih dimenzij 207.6 cm x 308 cm.

van-gogh-0x0303c30cee9d95a8fcf28f77cd9a46e9

Van Gogh – Sejalec, 1888

Ni je bilo na razstavi. Namesto nje so pokazali tri zelo majhne oljne skice za omenjeno sliko, ki je v muzeju v Chicagu, vodička pa je obiskovalem pokazala sliko na svoji tablici. Lepo, zdaj nam že najslavnejše galerje in muzeji kažejo slike na tablicah namesto v živo.

grohar-index

Ivan Grohar – Sejalec, 1907

Stvari postajajo groteskne, na Dunaju pa še posebej. Delajo razstave, ki nimajo s študioznostjo in strokovnostjo veliko skupnega; čim več za ljudi, ki vedo čim manj.

heenrik-0xf8c9764cc1aed5e14d2a0f0fa9e46b7f

Henrik van de Velde – Ženska, sedeča ob oknu, 1889

Drugo, kar je vedno bolj opazno, je vse večji likovno-razstavni rasizem, pri čemer je vodilna Francija, ki je kot prva spoznala, da so veliki slikarji še večji, če obiskovalcem razstav njihova imena vsak dan “tolčeš” v glavo, izpustiš pa njihovo zgodovino, še posebej negativni ali negativistični, celo izključujoči odnos tedanje družbe, kulture in javnosti do njih.

signac-0xc63ac90296050fc28e91f9efc3fddac1

Paul Signac- Benetke, 1909

Van Gogh je na sedanji dunajski razstavi kot vaba na trnku za ribo, ki se nanjo nikoli ne bo ujela, ker je prepametna, kot na primer jadranski brancin.

pissaro-0x09f2da12c925753698b6906912c01311

Camille Pissarr0 – Hampton Court Green, 1891

Van Gogh ima svojega Sejalca iz leta 1888, ki je veliko slabše naslikan kot Groharjev Sejalec. Van Goghova figura je nerodna, neuka svojega kmečkega dela,  narobe postavljena, kot da seje postrani ali mimo brazde…

millet-h0027-l00488781

Jean François Millet – Sejalec, 1865 – 1866

Groharjev Sejalec je monumentalen, ritualen, ponosen, gorenjski,  vzravnan,  z roko, ki obdela z enim zamahom pol polja. Poglejte si tega Van Gogha. To je kot kmet, ki ne zna ničesar. Motiv pa je itak ukradel Milletu, z lego sejalca vred.

seurat-0x0d6133924559143414dd5235311596a6

Georges Seurat – Nedelja v Port-en-Bessin, 1888

seurat-0x8fd7e7d5b23ceedc147e77f593e9dfa8

Paul Signac – Jedilnica, 1886/1887

Ampak da bi k pointilistični razstavi povabili kakega Slovenca, čeprav so živeli na Dunaju, to pa ne. To ne “vleče”. Prav tako ne prenesejo nobenega Italijana, predstavnike slavnega divizionizma. Dunaj “v življenju” ni napravil nobene razstave italijanskega impresionizma. Celo Segantini jim je na taki razstavi odveč, kaj šele drugi, kot Federico Zandomeneghi, ki ima sedaj razstavo v Padovi (L’impressionismo di Zandomeneghi v Palazzo Zabarella do 29. januarja). Tu so še slavni Emilio Longoni, Plinio Nomellini, Vittore Grubicy de Dragon, Gaetano Previati, Angelo Morbelli,  Giuseppe Pellizza da Volpedo, Rubaldo Merello,  Cornelio Geranzani, Giuseppe Cominetti, Eso Peluzzi, Filippo Carcano, Augusto Mussini, Angelo Rescalli …Kot divizionista sta začela svojo slikarsko pot Umberto Boccioni in Giacomo Balla. Pod vplivom Segantinija je slikal Giovanni Giacometti.

artgate_fondazione_cariplo_-_nomellini_plinio_ragazza_alla_finestra

Plinio Nomellini – Dekle ob oknu, 1891/1893

n_divisionismo_mapfre10

Umberto Boccioni – Akt s hrbtne strani, 1909

giovanni_giacometti_herbstabend

Giovanni Giacometti – Jesenski večer, 1903

self-portrait-1899

Cuno Amiet – Avtoportret, 1899

Poseben “problem” je slavni švicarski slikar Cuno Amiet, ki je prijateljeval z Giacomettijem že med svojim študijem v Münchnu, ki ga je nadaljeval še v Parizu. Kasneje je sodeloval s slavnim prav tako švicarskim, a nekoliko starejšim slikarjem Ferdinandom Hodlerjem

derain-0x3d6b86e3d4a81026efeebdba8f35f7c3

Andre Derain – Most v Waterlooju, 1906

Zelo groteskno je, da v majhnem segmentu predstavljajo belgijsko oziroma mednarodno skupino Dvajsetih, ustanovljeno že leta 1883, nikakor pa ne italijankega divizionizma, ki ni nič drugega kot pointilizem, z vrhuncem, kot rečeno, v Segantiniju in njegovih glavnih slikah, ki so neprimerljivo boljše kot je vsa sedanja dunajska razstava z Van Goghom vred. Z dunajske razstave o Dvajsetih ne izvemo nič kaj bolj sistematičnega, ker so organizatorji razstave odvisni od svojih “dobaviteljev” del, večinoma iz muzeja v Otterloju (sedem Van Goghovih slik) na Nizozemskem, saj Van Goghov muzej v Amsterdamu ni ravno naklonjen posojanju svojih slik (le ena netipična in neizrazita). Naj pridejo ljudje k njim.

rysselberghe0x85260c97bcd204a537dd4b1169c75510

Theo van Rysselberghe – Portret gospodične Alice Sethe, 1888

Tu ni sodišč; vodstvo Albertine natanko ve, da se mu ne bo treba nikjer zagovarjati; to niso avstrijske volitve  predsednika Republike Avstrije, ki jih Ustavno sodišče mirno lahko razveljavi, če štetje glasovnic, prispelih po pošti, domnevno ni bilo pravilno.

cu-12-thc3a9o-van-rysselberghe

Theo van Rysselberghe – Maria Sethe ob harmoniju, 1891

Centralni problem ni zgolj državni; odsotnost  državne kulturne politike, tu še posebej vodilnih muzejev in galerij, ampak kulturne politike Evropske unije. Odkar obstaja, niso bili opazni kakšni njeni za vso Evropo koristni kulturni rezultati. Razglašanje Evropske prestolnice kulture so zgolj pesek v oči. Zaradi “politike” EU ni izšel niti eden Catalogue raisonné, niti enega evropskega slikarja ali kiparja.

van-gogh-0xb83a05a0c3b9016eb620c4e0aaf29930

Vincent van Gogh – Notranjost restavacije, 1887

Na razstavi v Albertini so tako bolj zanimiva dela nekaterih morda nekoliko manj znanih slikarjev, ki pa so jih naši modernisti v Münchnu in na Dunaju poznali. Najmočnejša je soba s slikami Thea van Rysselbergheja.

theo_van_rysselberghe_portrait-of-irma-sethe-1894

Theo van Rysselberghe – Portret violinistke Irme Sethe, 1894

Iz  njegovega opusa so na razstavi zlasti poudarjeni portreti, manj krajine.

en-juillet-avant-midi-of-le-verger-th-o-van-rysselberghe-51112-copyright-kroller-muller-museum

Theo van Rysselberghe – Družina na vrtu, 1890

lauge-0x77e59924915b47b7260e21c6a2d03d7b

Achille Laugé – Portret gospe Astre, 1892

Med prav tako manj znanimi slikarji na razstavi v Albertini naj omenimo še Achillea Laugéa, Georgesa Lemmena, Johanesa Josepha Aartsa, Jana Vijlbriefa,Hippolyta Petitjeana, Henrija Martina, Henrija – Edmonda Crossa, Alfreda Williama Fincha, Maximiliena Lucea ali Jana Tooropa.

rysselberghe0xed5dbdd72a96cb115ae082e06de565f3

Theo van Rysselberghe – Sedeči akt, 1905

Ti slikarji so na srečo, namesto Seurata, Signaca in Van Gogha, zmagovalci, čeprav “stranske figure”. Za Slovence in nekdanje sremljevalce evropskega likovnega dogajana, kot se to na primer pokaže v Jamovih pismih iz Münchna Jakopču v Ljubljano, so bolj zanimivi kot Van Gogh slikarji Jan Toorop,Theo van Rysselberghe, Sisley, Gaston de la Touchet.

jan-toorop-975359

Jan Toorop – Nabiralec školjk na obali, 1891

HGM79831 Farmhouse by Aarts, Johann Joseph (1871-1934) oil on canvas 32x46 Haags Gemeentemuseum, The Hague, Netherlands Dutch, out of copyright

Johanes Joseph Aarts – Kmečka hiša, 1895

ngs3498

Matej Sternen – Ženski polakt z verižico, 1912 – 1915

V zapis sem namenoma vstavil nekaj reprodukcij del slikarjev in slikark, ki bi lahko bila na ogled na sedanji razstavi v Albertini (Ivan Grohar, Matej Sternen, Nadežda Petrovič, Cuno Amiet, Giovanni Giacometti, Umberto Boccioni, Plinio Nomellini, Jean François Millet).

landschap-met-hooimijt-jan-vijlbrief-53857-copyright-kroller-muller-museum

Jan Vijlbrief –  Pokrajina s seneno kopo, 1894

nadezda-46227_vest_impresionisti-1

Nadežda Petrović – Splavi na Savi, 1907

the-farm-morning

Henri – Edmond Cross – Jutro na kmetiji, 1893

Poseben problem razstave v Albertini je “sračje gnezdo” v zadnji sobi; kot “nadaljevanje” pointilizma (Paul Klee, Pablo Picasso, Piet Mondrian, Georges Braque…).

Tako je žal stanje evropske umetnostne zgodovine in mednarodne razstavne politike.

In vendar imajo to razstavo na Dunaju za najboljšo.

Marijan Zlobec

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.