Začeli so se 32. Slovenski glasbeni dnevi

Začeli so se Slovenski glasbeni dnevi. Do prihodnjega četrtka bodo potekali že 32. leto zapored. Gre za edinstven glasbeni dogodek v državi, ki povezuje ustvarjalne, poustvarjalne in muzikološke sinergije nekaterih osrednjih slovenskih glasbenih ustanov. Festival se bo zavzemal za uresničevanje nadvse pomembnega kulturnega in glasbenega poslanstva; predstavitve zgodovine slovenske glasbe, njenega razvoja in spodbujanja nastanka novih del, kar je pomenil predvečer: Noč slovenskih skladateljev Društva slovenskih skladateljev s kar desetimi novitetami sodobnih slovenskih skladateljev, kar je v uvodnem nagovoru omenil Darko Brlek, direktor Festivala Ljubljana. 

Peternel IMG_4906.jpg

Pianist Marjan Peternel, vse fotografije Marijan Zlobec

Koncerti v programu Slovenskih glasbenih dnevov so nastali v sodelovanju s Slovensko filharmonijo, Društvom prijateljev glasbe, Društvom slovenskih skladateljev, Glasbeno matico Ljubljana in RTV Slovenija. Brlek pa je vendarle precej kritiziral državo oziroma kulturno ministrstvo, ki to pomembno kulturno manifestacijo premalo finančno podpira, čeprav je s svojo kontinuiteto in bogatim programom državno podporo več kot opravičuje. “Manjko” države se je pokazal v odsotnosti katerega koli predstavnika oblasti na sinočnjem koncertu v Slovenski filharmoniji.

SF 32 IMG_4930.jpg

Slovenska filharmonija z dirigentom Lovrencem Arničem

Arnič IMG_4941.jpg

Lovrenc Arnič spet na koncertnem odru

Uvodni koncert je bil v znamenju glasbe Marija Kogoja, Slavka Osterca in Demetrija Žebreta. Slednji bi lahko rekli, da je najbolj navdušil, hkrati pa bi se vprašali, kje sta bili doslej skriti obe njegovi sinoči izvedeni kompoziciji.

Peternel 1 IMG_4900.jpg

Odlična izvedba Demetrija Žebreta

Žebre se je sicer na prvi pogled zdel za glasbo med obema vojnama nekoliko premlad, še posebej v primerjavi s Kogojem in Ostercem, a se je izkazalo, da so bila tovrstna možna razmišljanja ali pomisleki neutemeljeni.

Brlek IMG_4918.jpg

Darko Brlek pozdravlja dr. Hartmuta Kronesa z Dunaja

Zlasti je navdušil odlični Žebretov Concertino za klavir in orkester, kar pa je v bistvu pravi tristavčni koncert. Problem neizvajanja tega dela je v samih umetniških voditeljih Slovenske filharmonije ves čas njenega obstoja, v zadnjem obdobju pa še posebej, pa tudi v odsotnosti slovenskih in tujih pianistov, ki bi jih to zanimalo ali pa preprosto povedano: o teh delih niso poučeni oziroma se o njih “v šoli” ne učijo. Na žalost se to ne bo spremenilo, kljub prizadevanjem Slovenskih glasbenih dnevov. Hotenih ovir je preveč. Zlasti mentalnih.

Concertino je skrbno in uravnoteženo zgrajen v zaporedju Allegro con moto, Andantino in Allegro, pri čemer je struktura hkrati vsebinska. Pianistu daje obilo možnosti za interpretacijo, orkestru, še posebej izbranim pihalom (fagot, oboa, rog) in celo solo violi v drugem spevnem in počasnem stavku, samemu pianistu pa na začetku tretjega stavka obilico pomembnih solo in sekcijskih poudarkov (še flavta, oboa, redek kvartet pihal…), kar pomeni, da se je skladatelj zavedal pomena gradnje, vsebine in izpovedi svojega Concertina. Žebre ni želel biti modernist, je pa “padel” v aktualnost neoklasicizma, ki je bil širši evropski pojav, kot se morda komu zdi. Vprašanje je, kaj bi Žebre še napisal, ko bi imel na voljo več pianistov, kot je bil le v Mariboru in še to pet let kasneje po nastanku dela leta 1946  Roman Klasinc. Potem pa očitno nič do sinoči.

Z interpretacijo se je bolj kot dirigent Arnič izkazal pianist Marjan Peternel, ki ima očitno premalo možnosti za uveljavitev; bolj v Ljubljanski operi kot kje drugje. Z glasbeniki je približno tako kot s športniki; če ne nastopaš, ne vadiš in nisi dober ter ostaneš glasbenik brez kariere in repertoarja.

Peternel je videl in poudaril v skladbi uravnoteženost vsebine in oblike, orkester manj, še posebej godala, medtem ko so pihalci elitnejši del orkestra.

Arnič 1 IMG_4938.jpg

Dirigentov šopek v ženskih rokah

V posebnem kontekstu je nastala Žebretova kompozicija Tek za simfonični orkester. Kontekst se imenujejo Olimpijske igre v Berlinu leta 1936 in Olimpijski kulturni festival, za katerega se je naš skladatelj očitno začel pripravljati med svojim študijem v Pragi leta 1935, ko je Tek nastal.

Tek ni le glasbena ilustracija maratoncev, ampak na posameznih mestih že kar opozarjanje na glasnost hitlerjanskih maršev v sodobni Nemčiji, nekako v času, ko se je začel pogrom nad skladatelji, tudi onimi, ki niso bili ravno judovskega porekla in je  bila komaj v viziji, ne pa še v opredelitvi, izrečena oznaka Entartete Musik ali Izrojena glasba, podobno kot Entartete Kunst. Koliko je vse to Demetrij Žebre občutil, je težko vprašanje, vsekakor se iz kompozicije da razbrati in slišati, da je vedel več, kot si mislimo. Imel pa je še svoje znanje in pogum.

Kogojeva uvodna suita Če se pleše v treh stavkih: Foxtrot, Chopiniana in Tango je bila preslabo naštudirana in posledično izvedena, da bi iz nje lahko izluščili kaj več, kar je Kogoj želel, čeprav se vidi, da se mu vse ni ravno posrečilo. Vsebinske členitve je bilo bolj malo.

Podobno se je zdelo ob Srebotnjakovi orkestraciji Kogojevih klavirskih Malenkosti. Bagatele za orkester so ostale bolj kot nek konglomerat, manj kot diferenciacija in izpeljava nians v agogičnih oznakah, poleg hitrega prehajanja iz ene v drugo do skupaj dvanajstih bagatel. Alojz Srebotnjak se je tu izdal. On ni ločil svojih bagatel od Kogojevih malenkosti, ki seveda niso bagatele s slabšalno oznako.

Slavko Osterc je bil s svojo Passacaglio in koralom za orkester precej “združevalen”, slavnosten, na odtenkih morda celo folkloren, manj avantgardist, ki bi si upal kaj več, kot je dovoljevala neoklasicistična poetika neproblematičnega značaja.

Večer je bil nekako srednje potence s pridihom njenega upadanja in dirigentove opazne počasnosti.  Orkester pa se rad prilagaja ali uboga.

Marijan Zlobec

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s