Arhitekt Damjan Gale še ni bil Andreas Gursky

Zelo veliko ljudi je prišlo nocoj na odprtje retrospektivne razstave arhitekta in arhitekturnega fotografa Damjana Galeta. Mnogi se ga še spominjamo, bilo je veliko njegovih prijatejev in sopotnikov, kar se za razstavo spodobi in daje dogodku slavnostni in hkrati prijeten, družabni in spominski značaj. Razstava v Galeriji Jakopič bo na ogled do 4. junija.

Gale 1 IMG_6179.jpg

Joco Žnidaršič si ogleduje Galetov Plečnikov cikel, vse fotografije Marijan Zlobec

Morda je v tem smislu mlada kustosinja razstave Marija Skočir manj “izkustvena”, zato pa je njen avtorski pristop z nagovorom odprl podžupan, arhitekt, profesor  Janez Koželj.

Gale 8 IMG_6150.jpg

Damjan Gale (1946 -1993)

Gale 6 IMG_6198.jpg

Galetov baročni cikel

Prav je, da je prav on spregovoril, ob dejstvu, da so nekateri arhitekti iz skupine Kras že umrli ali pa odmaknjeni od aktualne ustvarjalnosti, ki jo je spremljal prav Gale.

Gale IMG_6186.jpg

Galetov cikel Plečnikovih stebrov

Janez Koželj je poudaril, da je bil Damjan Gale fotograf svetlobe in svetel človek. Pripadal je skupini arhitektov, ki “smo se v osemdesetih letih pod vodstvom postmoderne arhitekture odločili, da poiščemo novo smer v slovenski arhitekturi s sintezo zgodovinskih izkušenj in lastnih spoznanj.”

Gale 3 IMG_6231.jpg

Kustosinja razstave Marija Skočir

“V arhitekturi Damjana Galeta ni zanimala podoba, ampak zasnova, celostna vodilna zamisel, ki ji je skušal slediti in jo prikazati. Na njegovih črno – belih fotografijah se poudarjeno ugleda arhitektura kot umetnost oblikovanja polnih in votlih prostorskih teles, kot jih zaznavamo v svetlobi. Ta se v celoti razkriva šele v detajlih, v katerih se svetloba ujema v določenem trenutku. Zato mu upravičeno rečemo, da je bil fotograf svetlobe.”

Gale 5 IMG_6243.jpg

Janez Koželj

Svetloba je kajpada pravi trenutek in prava postavitev fotoaparata, do centimetra in minute natančno. To je kot čakanje v zasedi na lovu. Ure in  ure. Arhitekturna fotografija je zelo zahtevna.

Neškovič 2 IMG_6259.jpg

Sanja Nešković Peršin in Alenka Gregorič

“Njegovo delo v največji meri zaznamujeta dva obširna opusa; prvi je povezan z delovanjem arhitekturne skupine Kras, drugi je povezan z raziskovanjem Plečnikove arhitekture. V arhitekturi skupiner Kras je bil v ospredju prostor, celota kraja, ki osmišlja stavbo in njeno govorico, medtem ko ga je v Plečnikovi arhitekturi bolj zanimal detajl, ki pojasnjuje pripoved celote in njen pomen.”

Stojko IMG_6253.jpg

Tone Stojko in Jovo Grobovšek

“Abstraktno in rudimentarno v arhitekturi je Damjana Galeta še posebej pritegovalo, ker je zvedeno na bistveno v prostoru postavilo v ospredje govorice fotografije. Imel je drugačen pristop do fotografiranja zunanjosti od fotografiranja notranjosti stavbe. Na začetku je bila njegova arhitekturna fotografija bolj analitična, raziskovalna, pozneje je postala bolj razpoloženjska in osebna.”

Begić IMG_6143.jpg

Kipar Mirsad Begić in arhitekt Mladen Marčina

“Najbolj ga je vznemirjalo raziskovanje govorice tistih oblik, s katero lahko podrobnost, izbrani detajl v arhitekturi, pojasni zamisel o celoti, kar znanjo doseči le najboljši arhitekti.  To skrivnost je odkril v Plečnikovih delih.”

Hrausky IMG_6191.jpg

Arhitekt Andrej Hrausky ob Galetovem Plečnikovem ciklu

Janez Koželj je prepričan, da je Galetovo največje, najbolj doživeto in izpovedno najmočnejše delo serija fotografij Plečnikovih stebrov, s katero je v svojem času odločilno prispeval k uveljavljanju arhitekturne fotografije kot posebne umetniške zvrsti.”

Ravnikar IMG_6153.jpg

Galetov portret arhitekta Edvarda Ravnikarja

Razstava je retrospektivna, spremlja jo obsežen katalog, pravzaprav kar monografija.

Podrecca IMG_6154.jpg

Galetov portret Borisa Podrecce

Dalo bi se odpreti vprašanje, ali vse spada na razstavo in ali ne bi bilo bolje izpostaviti najboljše fotografije z večjimi povečavami, torej v smislu že tedaj aktualne fotografije Andreasa Gurskyja, da bi videli, do kod sega Galetov koncept, videnje arhitekturne fotografije in kako se pokaže v večjih ali največnjih dimenzijah kot samostojni umetniški objekt, torej kot delo trajnejše in samostojne umetniške vrednosti.

Žbontar IMG_6162.jpg

Matjaž Žbontar si ogleduje Arhitekturni bilten z razstave

V tem smislu razstava morda ni ponudila pravega izziva, niti ne poizkusa v tej smeri in bo potrebno počakati na kakšno drugo in drugačno priložnost, še posebej, ker je Gale fotografiral z dovolj velikim formatom, to je negativom 6 x 6 cm.

Gale 8 IMG_6212.jpg

Galetov fotoaparat

Gale 7 IMG_6170.jpg

Galetove zadnje fotografije pred smrtjo

Marijan Zlobec

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.