Danes pokam po šivih slovenske literature

Danes je tak dan, kot se spodobi za že 22. Slovenske dneve knjige. Nenehno se nekaj dogaja. Zjutraj nas je presenetila Beletrina s kar dvema novima izvirnima slovenskima knjigama in še debelim prevodom. Drago Jančar je prišel v Ljubljano iz Maribora, kamor se je popoldan vrnil za večerno predstavitev svojega najnovejšega romana In ljubezen tudi.

Jančar IMG_8645.jpg

Drago Jančar, vse fotografije Marijan Zlobec

Drago Jančar je, kot smo slišali iz ust glavnega in odgovornega urednika Beletrine Mitje Čandra, največji slovenski (živeči) pisatelj, (pri čemer je pozabil, da Boris Pahor še živi),

Čander IMG_8641.jpg

Glavni in odgovorni urednik Beletrine Mitja Čander

Drago Jančar je rojen Mariborčan, a kot je rekel, z večletnim stažem v Ljubljani kot v Mariboru, ampak kot veste, mesto, kjer si se rodil, pride za tabo in te ne izpusti iz svojega objema. Jutri zvečer bo imel svoj nastop v Veliki čitalnici NUK v Ljubljani.

Schnabl IMG_8756.jpg

Pisateljica Ana Schnabl

Ana Schnabl je izdala svoj literarni prvenec Razvezani, zbirko kratkih zgodb, in menda že nastaja ali gre celo h koncu njen prvi roman, kot je povedala danes.

“Protagonisti zbirke kratkih zgodb Razvezani so fant na travi, dekle z anoreksijo in še drugi z osebnega ali družbenega roba, ki pa namesto ciničnega razgrajevanja lastnega položaja vzpostavljajo do svojih težav drugačen odnos. Kot zapiše Aljoša Harlamov v spremnem zapisu, je značilnost  nove generacije piscev, ki ji pripada tudi Ana Schnabl, preseganje »hipsterskega«  odnosa do realnosti, ki ne misli čisto resno, čeprav misli čisto resno. Obrambni mehanizem praznega intelektualizma zamenja celostno naseljevanje ranljivosti. Z natančnim poznavanjem pravil žanra in s prefinjenim smislom za psihološke zakonitosti Ana Schnabl ostrovidno, duhovito in nemalokrat ganljivo razgrinja anatomijo skorajda pozabljenih čustvenih leg: krivde, sramu, groze, radosti, (s tem) pa tudi čisto prave svobode, razvezane strahu biti svoj.”

Glavan IMG_8720.jpg

Prevajalka Polona Glavan

Polona Glavan je prevedla zelo obsežen roman Čistost Jonathana Franzena, ki je že obiskal Ljubljano in mimogrede popeljal svojo prevajalko po mestu, da ji ga kulinarično razkaže. Presenetljivo je, kako prevajalka na koncu zelo dolgega in zahtevnega romana žaluje, da je njeno prevajalsko delo že končano.

“Čistost je kompleksna pripoved, v kateri se prepletejo zgodbe junakov različne starosti, porekla in izkušenj. Razdeljena je na sedem poglavij. Povezovalna protagonistka je enaindvajsetletna Pip, ki v Kaliforniji živi z mamo in od nje zaman skuša izvedeti, kdo je njen oče. V skvotu, kjer živi, spozna Nemko Annagret, bližnjo znanko Andreasa Wolfa, vodje kultnega Sončnega projekta, ki živi v strogi anonimnosti in razkriva tajne podatke vlad in korporacij. Pip, ki verjame, da ji Wolf lahko pomaga odkriti očeta, se prijavi za pripravništvo pri Sončnem projektu, ki se nahaja na skrivni lokaciji v Boliviji. Purity je pravzaprav besedna igra: tako je v resnici ime Pip (kar sama sovraži), hkrati pa je »čistost« koncept, h kateremu stremijo protagonisti, ki pa imajo o njem vsak svojo predstavo. Wolf stremi k temu, da bi svet očistil skorumpiranosti, Leila in Tom težita k čisti resnici, Pipina mama se z vsemi sredstvi bori za nedotaknjeno zasebnost. Jonathan Franzen tudi v tem delu uspešno obravnava vprašanja identitete, krivde, odrešenja, odnosov in jih navezuje na teme, aktualne tukaj in zdaj.”

Harlamov IMG_8610.jpg

Aljoša Harlamov avtor spremne besede v knjigi Razvezani

Cunta IMG_8628.jpg

Izvršna urednica Miljana Cunta

Pavlič IMG_8622.jpg

Izvršna urednica Špela Pavlič

Novak IMG_8797.jpg

Boris A. Novak v DSP

Vrata nepovrata, mogočni ep Borisa A. Novaka v treh knjigah: Zemljevid domotožja, Čas očetov in Bivališča duš je opoldan v polnih prostorih Društva slovenskih pisateljev dočakal svoj ustvarjalni konec ali bralski začetek. Pesnik je bil na koncu kar opazno ganjen, kot da bi se zavedal, da je še tako velika ali obežna epika zanj prekratka.

Vrečko 1 IMG_8845.jpg

Janez Vrečko pisec spremne besede

Ne bo tako “gladko” šlo, saj je bil zraven s spremnim komentarjem Janez Vrečko, ki podrobno pozna največje svetovne epe od Homerja dalje, seveda pa bi se dalo takoj pomisliti, da je Boris A. Novak najmanj enakovreden Danteju in njegovi Božanski komediji.

Novak 1 IMG_8833.jpg

Boris A. Novak med predstavitvijo epa

Založba Goga je zelo ponosna na svoj založniški podvig v treh letih: 2014, 2015 in 2017, ko so vse tri knjige izšle, pesnik pa jih je seveda pisal precej dlje. Ker je Novak na koncu svoje predstavitve že začel komentirati posamezne dele epske trilogije, se zdi samo po sebi umevno, da mora trojki slediti še četrta, razlagalna knjiga, tako kot pri Danteju ni nobene izdaje brez nekaj sto strani komentarjev in opomb. Bralci namreč ne poznajo identitete oseb in dogodkov, ki so se v resnici zgodili in bi bilo škoda, če bi bili za to prikrajšani, saj bi razumeli bistveno manj, kot bi z avtorjevo pomočnjo. Poleg tega bi bil ep bolj dostopen morebitnim tujim bralcem.

Novak 3 IMG_8878.jpg

Čestitke Borisu A. Novaku Vena Tauferja in Mojce Kreft

Morda najbolj preseneti Novakov odnos do duše in posledično do vere. Sam se ima za nekako vernega ateista, ki pa verjame v dušo in duše, kar pa je logično, saj če ima človek dušo, jo je imel že pred Kristusom in krščanskim naukom, o čemer pa še ni spregovoril, torej manjka še en ep. Namreč ep o človeških planetarnih verovanjih ali verah.

Novak 4 IMG_8877.jpg

Čestitka predsednika DSP Iva Svetine

Če se Boris A. Novak ni ustrašil niti Iliade, pa Vergilija, niti Danteja in Miltona, zakaj bi se epike človekovih zgodovinskih in današnjih verovanj ? (Glede na to, da je z enim delom končal in kot smo opazili, komaj čaka na novo pesniško nalogo).

Vrbnjak IMG_8846.jpg

Urednica Eva Vrbnjak

Še hujša je ta: kdaj bo ženski princip sveta premagal moškega; negativnega, razdiralnega, vojaškega ali vojnega ? To je ena izmed tem v tretjem delu epa Bivališča duš. Logično, debelejši kot je ep, (zadnja knjiga ima 1100 strani) več je vprašanj.

Ampak kot veste, univerzitetni profesor, specialist za zgodovino verza, se že doslej ni ustrašil, ne svojih civilnih ne stanovskih, še najmanj pa literarnih nalog.

Marijan Zlobec

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.