Poletje v gostilni kot še en stereotip o čefurjih ?

Romaneskni prvenec Lare Paukovič Poletje v gostilni (Založba Beletrina) se po svoje bori sam s sabo; glavna in prvoosebna pripovedovalka Nastja, ki se v neki ljubljanski srbski gostilni zaposli čez poletje oziroma za en mesec, ima predvsem težave sama s sabo in svojimi predsodki do t.i. čefurjev in v sebi zadržuje stereotipe o njih, ne da bi se poglobila sama vase in dopustila, da so ljudje različni, kjerkoli že so, čeprav pridejo kot tujci ali prišleki k nam, se pravi v Slovenijo.

Lara IMG_9663

Lara Paukovič v Prešernovi družbi, vse fotografije Marijan Zlobec

Fiktivna avtobiografija Poletje v gostilni ima zanimivo “platformo” predsodkov do nečesa drugačnega, kot da tisto samo v sebi ne bi smelo imeti svoje identitete, ampak si jo je treba ogledovati z druge, domnevno “višje” perspektive. Jasno je, da študentsko poletno počitniško delo ni nič drugega, kot samo to; delo za nekaj zaslužka. Ne pa za pametovanje o enem segmentu slovenske družbe oziroma družbe na Slovenskem, med katero so v tekstu opisani “primeri”. Možnosti izbire, namreč pripovedovalke, so različne; če pa nekaj sprejmeš, iz tega, prostovoljno izbranega, ne delaš “cirkusa” ali “opravljanja”. Pisateljica se namreč na nekaterih mestih precej “spozabi”. Tu njena pisateljska inteligenca malo popusti, ker na njenih (Nastjinih) ustnicah in licih praktično nikoli ne zasije kakšen odkrit nasmešek, kaj šele prešeren smeh, čeprav v opisanih prizorih tega ali te možnosti ne manjka.

Lara 3 IMG_9672

Lara Paukovič na sprehodu po Ljubljani

Svoji k svojim tu kot da ne drži oziroma se pripovedovalka Nastja postavlja v mentalni “zunanji” okvir, da bi kazala s prstom na nekoga drugega, pri čemer ne razvije svoje identitete na svoji primarni, intelektualni ravni, ampak očitno pristane na to, kar dela in o tem razmišlja.

Kot intelektualka bi si namreč lahko izbrala drugačno, njej primernejšo tematiko, ne pa da jo je srbska gostilna posrkala vase. Nastja se zanjo zanima, “Srbi” pa obratno ne kdo ve kako. Intelektualizem sam po sebi ni bog ve kaj; to vedo celo  Slovenci, ni treba da še Srbi v Sloveniji.

Lara 4 IMG_9680

Pri Robbovem vodnjaku

Je pa tale Nastja zelo vztrajna in pisateljsko spretna, ker kar naprej nekaj plete in plete, se boji osvajanja, kaj šele kaj hujšega, kar se ji sicer “zgodi”, a le v sanjah. Torej naša intelektualka ostaja kljub opevanim srbskim fantom do konca svojega pripovedovanja nedolžna, s svojim domnevno pravim fantom pa v razpadajočem razmerju naveličanosti. Nastja v bistvu nima nikogar zunaj srbskega kroga v gostilni, ki bi pretendiral nanjo in Srbe ter njihovo samo po sebi razumljivo srbskost “premagoval”. Ko je konec dela v gostilni, je kot da bi počistila z vsemi, celo sama s sabo.

Pri Nastji, kot rečeno, ni kakšnega humorja, ironije, nonšalantnosti, dovtipnosti in podobnih “reči”, prej nekakšno razvajeno malomeščansko “vihanje nosu”, iz katerega bi težko prepoznali kakšno intelektualno dimenzijo strpnosti in odprtosti, razumevanja in tolerantnosti. Malo je bolj “nunskosti” in nič v pričakovanju dramaturškega loka, češ kdaj jo bo končno kakšen srbski dec malo zagrabil, vsaj za korak ali se s trdim podrgnil obnjo tam ob šanku, še bolj pa na samem v kleti. Srbi, pa take moške reve?

Pravzaprav pridemo do same pisateljice, ki je po očetu srbskega porekla, torej sama Srbkinja, in je to tudi če se s tem ne želi ravno postavljati, oziroma v tem dejstvu vidi sedaj neko nevtralnost. Malo čudna je ta genetika. Ne nazadnje se nekako skorajda zaprede z enim izmed natakarjev Rambom in še poprej gre vede v srbsko gostilno, torej bi pomislil, da preverjat, kako stojijo svoji. Preverja in preveri, a se ne vklopi, ampak ohranja ščit ljubljanske megle v glavi, veliko večje, kot je siceršnja…

Lara 5 IMG_9699

Lara Paukovič na Čevljarskem mostu

Tu smo seveda takoj pri vprašanju, koliko gre v resnici za avtobiografsko, čeprav vsaj deloma fiktivno prozo. Bojazen, da se je že v prvencu tako močno “izpostavila”, da ji ne bo možno izplavati ali odplavati drugam, ostaja. Sama o problemu avtobiografije spričo prvoosebne pripovedovalke  odgovarja, potem ko sem ji poslal nekaj vprašanj, takole.

Lara 5 IMG_9705

Lara Paukovič pri Gustavu Mahlerju

“Roman Poletje v gostilni je fikcija s primesmi avtobiografije. Kar je v zgodbi avtobiografskega, je izključno to, da sem tudi sama pred leti delala v srbski gostilni in me je torej za roman navdihnilo samo okolje gostilne. Tu pa se moja podobnost z glavno junakinjo Nastjo konča – pravzaprav bi vzela kar nekoliko osebno, če bi me kdo enačil z njo, prvič zaradi tega, ker vsi bralci literature vemo, da pisanje v prvi osebi nikakor ne pomeni, da je v glavnem liku kaj avtorja, drugič pa, ker je Nastja lik z ekstremnimi potezami in črno-belimi predstavami o svetu, sama pa poskušam na večino stvari gledati nevtralno oziroma z več zornih kotov.

Lara 7 IMG_9710

Zakaj je nestrpna in zakaj jo motijo čefurji in pisatelji, ki pišejo o čefurjih, težko rečem, tako kot ne vem čisto dobro, zakaj to moti toliko resničnih ljudi, s katerimi se srečujem(o) v vsakdanjem življenju – nekateri te predsodke prinesejo iz družinskega okolja; Nastja jih sicer ni, vendar pa rada utrjuje svojo pozicijo na ta način, da samo sebe prepričuje, da je nad drugimi, in med manjvredne se po njenem mnenju uvrščajo tudi ljudje, ki niso »čistokrvni Slovenci«, tako kot ona, pa četudi iz banalnega razloga, denimo ker ji odžirajo delo (na začetku romana je npr. scena, kjer se razburja nad prodajalko, ki dela v trgovini z oblačili, ker ta ne zna slovensko, v resnici pa je prizadeta, ker sama te službe ni dobila).

Lara 7 IMG_9716

Na koncu se njeno mnenje o čefurjih nekoliko spremeni, ker je v gostilni končno dobila priložnost, da jih je spoznala od blizu – prej jih je opazovala samo z neke varne razdalje, v gostilni pa prvič dobi priložnost, da se z njimi dejansko druži in ugotovi – morda se bo to slišalo malo klišejsko – da so ljudje kot ona in da imajo celo nekatere lastnosti, ki jih ona sama nima, jim jih pa skrivaj malce zavida. To je morda prvi korak k temu, da bo postala bolj strpna, kam jo bo v resnici zaneslo po odhodu iz gostilne, pa naj vsak bralec romana zaključi sam.”

Marijan Zlobec

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.