Ljubljančan, skladatelj, pianist in pedagog Francesco Pollini

Muzikološki inštitut ZRC SAZU in Knjigarna Azil sta v sodelovanju z Založbo ZRC in Italijanskim inštitutom za kulturo v Sloveniji pripravila predstavitev dveh vsebinsko povezanih publikacij in novosti v zvezi z biografijo v Ljubljani rojenega skladatelja Francesca Pollinija (1762–1846). Pollini je bil v svojem času evropsko znan in priznan, tako kot skladatelj, pianist, še boj pa kot avtor učbenika o metodiki poučevanja klavirja, ki je izšel v Milanu pri slavni založbi Ricordi prvič že leta 1812 in v izpopolnjeni drugi izdaji leta 1834.

Kokole IMG_2704.jpg

Dr. Metoda Kokole, vse fotografije Marijan Zlobec

Uvodoma je predstojnica Muzikološkega inštituta ZRC SAZU dr. Metoda Kokole predstavila skladatelja Francesca Pollinija s posebnim ozirom na popravke in novosti v njegovi biografiji, kot jih je sama odkrivala s pomočjo različnega arhivskega gradiva, nazadnje v Arhivu Republike Slovenije. Pri tem je soočila nekatere biografske podrobnosti, kot jih je opazila, ko je primerjala svoje pridobljene dokumente z onimi, kot jih je doslej zbral današnji gost v Ljubljani in na Muzikološkem inštitutu ZRC SAZU Leonardo Miucci.

Kokole 3 IMG_2708.jpg

Leonardo Miucci in Metoda Kokole

Metodfa Kokole bo sicer svoja dognaja objavila samostojno kot svoj raziskovalni prispevek k biografiji predvsem prednikov, natančneje matere Francesca Pollinija. Tu je treba opozoriti na že predstavljeno Pollinijevo zbirko treh sonat (izmed šestih) op. 26 za klavir, ki so prav tako pri Ricordiju v Milanu izšle v času izida knjige Metodo per il pianoforte.

O Pollinijevi materi je ugotovila naslednje: 

“Marija Ana Elizabeta Pollini, rojena baronica Posarelli (krščena v Kamniku, 29. septembra 1721; poročena v Ljubljani aprila 1749; umrla v Ljubljani 29. septembra 1765).

Bila je hči Johanna Josefa Antona pl. Posarellija in njegove žene Marije Tereze Jožefe rojene baronice Moscon.

Vsaj od 1724 je imel oče Posarelli in pozneje njegov najstarejši sin v lasti grad Jablje pri Mengšu blizu Kamnika.”

Pri slovenskih spisih, ki omenjajo družino Pollini, je dr. Metoda Kokole citirala dva avtorja, Henrika Costo in F. KI. Lukmana:

Henrik Costa, »Ein Porträten-Album aus dem vorigen Jahrhunderte,« Mittheilungen des historischen Vereins für Krain 18 (1863)

F. K. Lukman, »Rod Pollinijev in ljubljanski zdravnik dr. Janez Krizostom Pollini,« Kronika 7 (1940)

Pollini IMG_2712.jpg

Italijanski pianist in muzikolog Leonardo Miucci  (sedaj deluje na Univerzi v Bernu in odhaja v Beethovnov muzej v Bonn) je predstavil svojo znanstvenokritično izdajo Pollinijeve klavirske šole, ki je bila napisana leta 1812 za Glasbeni konservatorij v Milanu (Metodo per il pianoforte) in  je v dvojezično italijansko-angleški obliki izšla leta 2016 pri založbi Società Editrice di Musicologia, ki deluje pod okriljem Italijanskega muzikološkega društva.

Miucci IMG_2722.jpg

Leonardo Miucci

Malo pred tem, leta 2015, so v zbirki Monumenta artis musicae Sloveniae, ki izhaja pri Založbi ZRC, v redakciji dr. Radovana Škrjanca v zvezku 59 izšle tri Pollinijeve sonate, ki jih je skladatelj izvirno objavil v Milanu in so skupaj s še tremi sodile k učbeniku.

grad_Jable.JPG

Grad Jablje v Loki pri Mengšu, foto Turistično društvo Mengeš

Izdajo je predstavila glavna in odgovorna urednica zbirke Monumenta dr. Metoda Kokole predvsem s citiranjem Škrjančevega uvoda. Vendar je hkrati odprla v bistvu medpanožni raziskovalni projekt ali vsaj nalogo, kako povezati ugledno ljubljansko rodbino s sorodnimi in prijateljskimi v tedanji Ljubljani in okolici, na primer konkretno je omenila grad Jablje, v Ljubljani pa še posebej Zoisov krog, pa družino Codelli. Še bolj pa raziskati, kaj vse je Pollini počel na Dunaju, v Leipzigu, Parizu, Milanu… Kakšen je  njegov operni opus, kako je prijateljeval z Bellinijem, ki mu je posvetil opero Mesečnica, in še prej na Dunaju, ko se je srečal z Mozartom.

Miucci 1 IMG_2720.jpg

Prireditev je Leonardo Miucci dopolnil najprej z razlago Pollinijeve klavirske šole, nato pa še z interpretacijo Pollinijeve Sonate op. 26 na historičnem klavirju Gössl iz leta 1906, ki ga je podarila Jola Škulj.

Miuzzi 4 IMG_2747.jpg

Leonardo Miucci med izvajanjem Pollinija

Pollini IMG_2753.jpg

Francesco Pollini na sliki anonimnega portretista, nastali po letu 1775 in pred 1800,  v zbirki Ospedale Maggiore v Milanu

Bibliografija zadnjih del o Francescui Polliniju:

Guido Salvetti, »Teoria e pratica pianistica nella Milano di primo Ottocento: il caso Pollini,« Tasti neri, tasti bianchi, pianoforte, organo e attività musicale in Italia nel XIX e XX secolo, ur. A. Nascimbene in M. Ruggeri. Lucca, Libreria Musicale Italiana, 2011.

Walther Brauneis, »Das ‘Gesellschaftstheather’ in Wien am Beispiel von Johann Adam von Auersperg und Franz Joseph Maximilian von Lobkowitz,« Antonio Salieri (1750-1825) e il teatro musicale a Vienna, ur. R. Angermüller in E. Biggi Parodi. Lucca, Libreria Musicale Italiana, 2012.

Francesco Pollini, Tre Sonate, Op. 26, ur. R. Škrjanc, Monumenta artis musicae Sloveniae LIX. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2014

Francesco Pollini, Metodo per pianoforte, ur. L Miucci, Rim: Società Eduitrice di Musicologia, 2016

Leonardo Miucci, »Francesco Pollini (1762–1846): aggiornamenti biografici e nuovi documenti,« Fonti Musicali Italinae 62 (2016)

Marijan Zlobec

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.