Spominska razstava ob 90. obletnici Ferda Mayerja

Slovenska likovna scena je polna vsakršnih presenečenj, povzdigovanj in zatiranj, negovanj in potunkanj, sektaštva in spregledovanja, navduševanja in sovraštva, tako da nikoli ne bomo prišli na čisto, kaj vse se je v  njej zares, kaj šele v zaodrju dogajalo. Ob ogledu slikarske in grafične razstave slovenskega slikarja Ferda Mayerja (1927 – 1994) v Galeriji Družina v spomin na njegovo sicer nedočakano devetdesetletnico, takoj dobiš vtis, da je bil nenehno, to je že od začetka petdesetih let dalje, vse do danes, potisnjen na rob likovnega, galerijskega in javnega zanimanja.

Mayer 8 IMG_2149.jpg

Veliko ljudi je prišlo na odprtje razstave Ferda Mayerja, vse fotografije Marijan Zlobec

Zakaj je bilo tako? Na to vprašanje sem dobil odgovor: ker ni bil “pravi”. Problem “pravih” in “nepravih” se v slovenski likovni zgodovini vleče že dvesto let, “aktivneje” od Prve slovenske likovne razstave v Mestnem domu leta 1900, potem naprej, s preobratom po vojni z nastankom Moderne galerije in z njenim vodenjem vse do danes.

Mayer 8 IMG_2124.jpg

Kvartet violončel Cellostrike

Melanija Primožič, kustosinja sedanje spominske razstave, je v svojem nagovoru med drugim omenila, da je Ferdo Mayer že v drugi polovici petdesetih let začel zavestno posegati po abstraktnih likovnih prvinah. Za dokončni premik v smeri abstrakcije pa je bilo najbrž zaslužno študijsko potovanje v Pariz leta 1960. Od tam je umetnik odnesel močan vtis, tako o modernem francoskem slikarstvu kot o francoski kulturi in odnosu do nje. Seznanil se je z delom vrhunskih predstavnikov zrelega slikarskega modernizma.

Globočnik IMG_2084.jpg

Ddr. Damir Globočnik

“V zrelem, ustvarjalem obdobju Ferda Mayerja lahko sledimo zapovrstnim prehajanjem med abstraktnim likovnim jezikom in konkretno likovno pripovedjo ter iskanjem njune sinteze. Iz konca šestdesetih let se nam umetnik predstavlja tudi kot figuralik. Na slikah predstavljeni živalski in človeški liki služijo slikarju kot simbolna misel, ki se skriva za njimi. Ferda Mayerja je zanimala zgolj po estetskih zakonitostih urejena kompozicija.”

Primožič IMG_2074.jpg

Melanija Primožič

“Ferdo Mayer je do potankosti izpopolnjeval slikarske tehnike, mojstrsko je obvladoval forme. Njegove umetnine pričajo o umetnikovem željnem izrazu ustrezne uporabe barv, ognjeviti, izrazito koloristični usmerjeni perfekciji risbe.

Njegov veliki slikarski opus obsega na stotine olj, akvarelov, pastelov, gvašev, temper, grafik, skupaj z odličnimi monotipijami in risbami ter celo kiparskimi deli.

Ta pomembna slikarjeva zapuščina, ki jo sestavljajo portreti in avtoportreti, akti, interieri, krajine, mediteranske vedute, tihožitja, figuralne in abstraktne kompozicije, čaka, da jo odkrijemo in jo predstavimo na ogled tistim, ki jim jo je pokojni umetnik vse življenje namenjal – nam vsem,”

Zore 6 IMG_2097.jpg

Nadškof Stanislav Zore

Ferdo Mayer se je rodil v Mariboru 8. marca 1927. Maribor predstavlja prvi mejnik v njegovem umetniškem ustvarjanju, saj je tam že leta 1941 imel svojo prvo razstavo. Leta 1950 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Po diplomi se je zaposlil kot likovni pedagog na mariborski gimnaziji. Leta 1954 se je preselil v Kamnik, kjer je deloval kot likovni pedagog na OŠ Frana Albrehta. Tam je ustvarjal do upokojitve leta 1987. Po upokojitvi se je preselil v idilično vasico Lom pod Storžičem, kjer je ustvarjal svoja likovna dela do spomladi leta 1994, ko se je njegova življenjska pot prekmalu iztekla.

Mayer 3 IMG_2176.jpg

Smiljana Mayer Škofic

Ferdo Mayer se je kot eden prvih povojnih diplomantov ALU seznanil s pedagoškim delom in ustvarjalnimi nazori svojih profesorjev, slikarjev, ki so, kot je povedala Melanija Primožič, “spadali med osrednje predstavnike barvnega, intimističnega in poetičnega realizma v slovenskem slikarstvu.”

Mayer 7 IMG_2145.jpg

Mayerjev kiparski avtoportret

Ferdo Mayer je študij risbe izpopolnjeval pri prof. Francetu Miheliču, grafiko pri prof. Božidarju Jakcu, oljno slikarstvo pa pri prof. Gojmirju Antonu Kosu. Pri njem je Mayer končal še specialko za monumentalno slikarstvo.

Mayer 6 IMG_2183.jpg

Mayer je bil mojster monotipij že sredi petdesetih let

“Akademsko znanje in odkrivanje začetnikov evropske moderne sta bila dejavnika, ki sta sooblikovala Mayerjev trden likovni koncept. Bil je umetnik, ki si je prizadeval za resnično umetnost, vse njegovo znanje je bilo neposredno vezano na odnos med človekom in naravo. Pri njegovem slikanju je opaziti izrazit kontrast čutne resničnosti, dvignjene na konceptualni nivo, ki se v procesu likovne artikulacije vrača v čutno likovno resničnost. Umetnik je bil mojster v nanašanju barv, ki sprožajo afekte in emocije.

Mayer IMG_2163.jpg

Portreti in simboli

Njegovo življenjsko poslanstvo je bilo umetniško ustvarjanje, pošteno, odgovorno in trdno naravnano na študiozno zorenje, preverjanje in potrjevanje. Likovnik je na obetavno samostojno slikarsko pot stopil z mladostnim pogumom in uspel opozoriti nase že s prvo večjo  podiplomsko razstavo v mariborski Umetnostni galeriji leta 1954.”

Mayer 1 IMG_2168.jpg

Mojster abstrakcije

Večje vprašanje, na katerega še nismo slišali odgovora, je, zakaj Ferdo Mayer ni uspel priti na sloviti Mednarodni grafični bienale v Moderni galeriji? Z grafiko se je ukvarjal že kot študent in sredi petdesetih let razvil mojstrske monotipije, ki bi bile lahko že leta 1957 na Mednarodnem grafičnem bienalu v Moderni galeriji v Ljubljani kot reprezentant jugoslovanske in slovenske grafike še posebej, a se to ni zgodilo ne tedaj ne kasneje.

Mayer 2 IMG_2169.jpg

Bližina Marija Preglja

Odprto je vprašanje, koliko je Mayer sam poskrbel za svojo afirmacijo, koliko del je tedaj pošiljal v Ljubljano, koliko so bile njegove grafike, še posebej monotipije v enem odtisu tedaj sploh znane, saj še danes niso?

Mayer 5 IMG_2159.jpg

Umetnostna zgodovinarka Renske Svetlin, ddr. Damir Globočnik in urednik revije Srp Rajko Šuštaršič

Iz priložnostne zloženke ob tokratni razstavi v pregledu razstav ni razvidno, da je kdaj razstavljal na ljubljansakem bienalu, kot tudi ne v Moderni galeriji, je pa leta 1955 in 1959 razstavljal v tedaj še obstoječem Jakopičevem paviljonu.

Zore 1 IMG_2135.jpg

Stanislav Zore in Mirsad Begić

Razstavo je formalno odprl ljubljanski nadškof Stanislav Zore, a v bistvu o Mayerju sploh ni govoril, čeprav bi pričakovali, da bi omenil vsaj kak njegov prispevek, kot platno za cerkev Sv. Antona v Mirni peči leta 1964 ali kakšen slikarski motiv Kristusa na križu, kar pa je zelo malo v kontekstu Mayerjevih več sto del. Zato je Zore govoril o odnosu med umetnikom in njegovim avditorijem, odnosom ustvarjalca do samega sebe in  svojega sporočila. Ferdinand Mayer je bil daleč od tega, da bi ga lahko imeli za cerkvenega slikarja, prav tako kot ne moremo imeti za cerkvenega slikarja Janeza Bernika, čeprav je naš aklademik naredil najmanj kakih sto Kristusov, celo Križev pot ipd.

Zore IMG_2152.jpg

Stanislav Zore in Danica Mayer

Ddr. Damir Globočnik je ob omembi Mayerjevih profesorjev na ALU še posebej spomnil na prodor evropskih in ameriških likovnih idej v naš prostor. Ferdo Mayer se je že na svoji prvi samostojni razstavi v Umetnostni galeriji Maribor predstavil z za tisti čas nenavadno velikimi formati slikarskih kompozicij, na katerih je bilo mogoče opaziti drzne slikarske oziroma barvne interpretacije. Že tedaj se je poleg oljnega slikarstva na les začel ukvarjati z monotipijo, to je grafično tehniko, ki omogoča samo en odtis. Globočnik je opozoril na že tedaj izredno Mayerjevo motivno pestrost. Na Mayerja, tako Globočnik, je imel odločilev vpliv obisk Pariza leta 1960 ( z državno štipendijo Mošeja Pijadeja v Beogradu). Na Mayerja so tedaj vplivali Stane Kregar, Marij Pregelj in Avgust Černigoj, med tujimi slikarji pa Francoz Alfred Manessier, član Pariške šole in Salon de Mai.

Zore 2 IMG_2140.jpg

Stanislav Zore in slikar Srečko Koci

Ferdo Mayer še čaka tako na obsežnejšo monografijo ali antološki katalog, prav tako na veliko pregledno ali retrospektivno razstavo.

Kaj pa čakamo mi? Tega pa je toliko, da bi samo naštevanje zahtevalo en velik članek. Nimamo ne galerij, ne muzejev, ne umetnostne zgodovine, ne znanosti…Imamo zgolj protežirane ali forsirane umetnike in “druge” ali “ostale” umetnike v rokah raznoraznih manipulatorjev, kar še posebej velja za ženski spol.

Marijan Zlobec

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.