Jože Plečnik je verjel v prosvetiteljsko moč arhitekture

Razstava Jože Plečnik in grad ali Plečnik nad mestom, ki so jo odprli v Kazematah na Ljubljanskem gradu, raztira en vidik umetnikovega odnosa do mesta Ljubljane in še posebej Ljubljanskega gradu kot njegovega središča.

Grad IMG_2382.jpg

Maketa Plečnikove vizije obnove Ljubljanskega gradu, vse fotografije Marijan Zlobec

O arhitektu Jožetu Plečniku je bilo veliko napisanega in izrečenega. Njegova številna izvedena dela kot tudi neuresničene zamisli so z leti temeljito proučili in jih osvetlili iz različnih zornih kotov. Arhitektova načela, njegovo metodo in arhitekturno govorico že sorazmerno dobro poznamo, a se zdi, da smo do strokovne, kritične in komentirane izdaje njegovega celotnega opusa, tako kot je v Avstriji predstavljen opus Plečnikovega učitelja Otta Wagnerja, še precej daleč. Toliko bolj, ker ta naloga še ni niti ustno izrečena, kaj šele zastavljena.

Koželj IMG_2407.jpg

Podžupan MOL prof. mag. Janez Koželj

Janez Koželj je v svojem nagovoru ob odprtju med drugim spomnil, da odkar je predsednik Tomaš Masaryk leta 1920 Plečniku zaupal prenovo Praškega gradu, je zagotovo pomislil na možnost, da bi lahko tudi Ljubljanski grad preuredil v simbolno središče prestolnice.

“Globoko podoživljanje preurejanja Hradčanov v akropolo češkega in slovaškega naroda, ga je tako prevzelo, da se vzporejanju z Ljubljanskim gradom ni mogel odpovedati, dokler ni prepričal mestnih oblasti, da mu naročijo načrte za preureditev okopov in zunanje utrdbe na Šancah, potem ko se je preurejanje Hradčanov bližalo koncu. Podobno kot v Pragi, je Plečnik razmišljal tudi o Ljubljanskem gradu kot parku, od koder se iz panoramskih sprehajališč, ploščadi na več terasah in balkonov odpirajo pogledi na mesto pod njimi in v okolico.

Grad 12 IMG_2364.jpg

Kazemate s Plečnikovo razstavo

Največ se je ukvarjal z vprašanjem, kako povezati grad z mestom. Podobno kot v Pragi je razmišljal o poteh, monumentalnih dostopih, klančinah in stopniščih, ki bi vodila iz stare Ljubljane na glavni spomenik mesta, ki najmočneje zaznamuje njegovo podobo. Svoje zamisli je kronal s fantazijskim načrtom za monumentalen parlament nove republike, ki se je v zanosu prenove po drugi svetovni vojni nakazoval kot edinstvena priložnost, da se tudi zares zgodi.”

Grad 1 IMG_2399.jpg

Del občinstva na razstavi

Plečnikova pričakovanja so se od tedaj, odkar traja oživljanje in arhitekturna prenova Ljubljanskega gradu, vsaj deloma uresničila.

“Grad je dejansko postal živi del mesta, gornji mestni trg, najbolj zanimiv in obiskan mestni spomenik nacionalnega pomena. Samo želimo si lahko, da se bo v Plečnikovem letu z izgradnjo Hribarjeve dvorane prenova gradu tudi vsebinsko zaokrožila.”

Peršak IMG_2396.jpg

Minister Anton Peršak

“Plečnik se je zavezal, da bo poskušal s svojimi deli, načrti in idejami povzdigniti Ljubljano na raven, ki bo enakovredna velikim prestolnicam, s čimer bi lahko pripomogla h kulturnemu napredku mesta in posledično k duhovni prenovi vsega naroda. Verjel je v prosvetiteljsko moč arhitekture. Zato je razumljivo, da so njegovi projekti presegali domet stremljenj, miselnosti in sposobnosti mesta. Mnogi od njih so bili preveč radikalni, vizionarski, mnoge ideje premočne za provincialne razmere, v katerih je ustvarjal. Zato jih tudi ni preveč razglašal, ampak govoril, kako spoštuje tradicijo, zapuščino naših dedov, in da samo presnavlja zgodovino mesta. Dejansko pa je duh prostora poustvarjal in presegal celo duha časa. Razkrival je arheološko podstat mesta, da bi postala vidna in navzoča z namenom, da nanjo postavi monumentalne stavbe in velikopotezne ureditve.”

Grad 3 IMG_2401.jpg

Študija Plečnikovega parlamenta na grajskem griču

“S svojo arhitekturo je zaznamoval vse mesto. Njegove stavbe, mostovi ureditve trgov in nabrežij nas ves čas spremljajo in soustvarjajo skupinski spomin mesta, ki določa njegovo identiteto. Njegova dela dokazujejo, da identiteta mestu ni dana enkrat za vselej, ampak da je ustvarjena. Dejansko se ves čas izoblikuje v stalnem procesu nalaganja novih in novih kulturnih plasti, s katerimi arhitekti poustvarjamo mestno zgodovino.

Grad 4 IMG_2420.jpg

Prenova glavnega vhoda v Ljubljanski grad leta 1941

Zaradi tega je povsem razumljivo, zakaj si je Plečnik prizadeval, da Grad preoblikuje, da ga povzdigne s primerno arhitekturo in vsebino. Nanj je gledal kot na simbolno središče prostorske kompozicije mesta, kamor se v crescendu stekajo glavne mestne poteze.”

Grad 5 IMG_2421.jpg

Kako je bilo leta 1941

Kaj ne Plečnika vodilo pri nastajanju načrtov za Ljubljanski grad ?

“Njegovi utopični projekti nam razodevajo, kako je njegovo ustvarjanje ves čas poganjala vodila futuristična vizija po nedosegljivem. Tako je bila Plečnikova ideja o slovenskih Atenah dejansko strateško izhodišče, veličastna vizija, ki jo je še posebej spodbujal pogled na umišljeno akropolo na vrhu grajskega griča.

Grad 7 IMG_2419.jpg

Prenova grajskega dvorišča leta 1941

V arhitekturnem smislu pa so to bili po vsej verjetnosti trije različni pogledi, vsak s svojim simbolnim pomenom: pogled iz starega mesta navzgor, pri katerem pomislimo na stremljenje kvišku, pogled z gradu na mesto spodaj, pri katerem pomislimo na možnost obvladovanja celote z ene točke, in končno pogled v daljavo, ko pomislimo na odprte možnosti različnih prihodnosti.

Grad 9 IMG_2372.jpg

Direktorica Ljubljanskega gradu Mateja Avbelj Valentin

Jožeta Plečnika je pri delu vodila neprestana težnja k popolnosti, medtem ko je njegovo življenje vodila težnjak k skromnosti. Njegovo asketsko, skoraj redovniško življenje in skromno zadržanje, je bilo na drugi strani posvečeno velikim idejam in velikim, presežnim projektom, ki so osvobajali njegovo domišljijo od omejitev in ozkosti razmer.

Grad 8 IMG_2384.jpg

Kustosinja razstave Ana Porok

Arhitekt s tako veliko umetniško močjo, je nadomeščal možnost zares velikih realizacij s težnjo po popolnosti izvedbe vsakršne, še tako neznatne naloge in dovršenosti najmanjšega detajla.

Grad 6 IMG_2397.jpg

Mehiški veleposlanik v Sloveniji (levo) in češka veleposlanica (desno)

Samo najbolj ustvarjalni in prodorni arhitekti se zavedajo, da je treba pravzaprav pri sleherni večji nalogi ustvarjati na zalogo določen presežek zamusli, da bi se lahko vsaj deloma uresničile in na ta način vsaj nakazale pot k izoblikovanju potez večjega merila.”

Grad 14 IMG_2365.jpg

Praški grad

Grad 11 IMG_2366.jpg

Plečnikovi stoli

Marijan Zlobec

 

 

 

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.