Živadinov in Mlakar kot “državotvorca”: bežimo, dokler je še čas!

Sinočnja državna proslava ob dnevu državnosti je bila nekaj najslašega, kar se nam lahko v samostojni državi zgodi. Program je bil zanič in predsednikov govor nekoliko boljši, torej ocena 1 : 1,5.

zastava-republike-slovenije-b5639d7e4b.jpg

Slovenska zastava oziroma zastava Republike Slovenije

Najbolj “šokira”, kako se znata “prodajati” dramska igralca Dragan Živadinov in Peter Mlakar (ob dodatno angažiranih še drugih igralcih); če onadva ne razumeta, zakaj stojita na odru in kaj recitirata, še več, kakšno modrost prodajata, bodo zanesljivo “vedeli” vsi drugi.

“Mišljenje se konča, kjer ni konca,” smo slišali iz ust Pavleta Ravnohriba.

“Od sebe se bom odtrgal in se bom dal navzven, sam sebe bom izničil, da bom tak kot sem, vse presežen…” Dragana Živadinova

“Preden kaj je, je nekaj, kar ni ne nič ne kaj. Iz njega je vse in bo ono, ko ne bo več nič…” ali

“V končnem se dobro postavi kot totaliteta države…”  Maruše Majer.

Pravzaprav so bili slabi vsi, celo malo doživeta, linearno sporočilna sopranistka Sabina Cvilak in mlačni legendarni Vlado Kreslin, medtem ko Raiven ni vedela, kdaj začeti in kako, da bi jo sploh razumeli, kaj poje.

DDHEI5uW0AAg3iM

Proslava

Edini svetel trenutek so bili zastavonosci, praporščaki, policijska godba, častna četa, ki pa morajo vedno oditi tik ped začetkom proslave, kot da so samo državniški dekor za trenutek predsednikovega mimohoda in raporta, kar je za vse seveda še kako žaljivo… Zakaj je tako, ne vem. Drugič naj jim dajo sedeže, vsaj ostarelim borcem. Je pa lepa in efektna koračnica Mimohod skladatelja Vinka Štrucla (1933 – 2006), ena najuspešnejših tega žanra daleč naokrog, da ne rečem v svetu. Ne vem, če mu je kdo kdaj to omenil in se  mu zahvalil. No, Štrucl nima samo Mimohoda, ampak še marsikatero takim priložnostim najbolj primerno kompozicijo, na primer Zlatorog, ki je sestavljena kot venček znanih melodij. Na vsaki proslavi odprtega tipa bi morala biti melodija zaigrana z največjo koncertantno vnemo in interpretacijsko živostjo.

Sinoči je bilo najbolj groteskno, kako želita biti Dragan Živadinov in Peter Mlakar na odru državne proslave, šestindvajset let po njenem nastanku, “neoavantgardista”, s težnjo razsvetljevanja množic s patetiko in nerazumljivo kozmologijo, pri čemer je najbolj odgovoren ravno Mlakar kot “avtor nosilnega besedila”. Kaj to besedilo državnega, državotvornega ali proslavnega “nosi”, smo videli v njegovi mentalno izgubljeni “recitaciji” ob sočasnem tekstovnem video “mimohodu”.

Proslavo Bolj resnično od resničnega, trše od diamanta je sicer pripravil scenarist in režiser Igor Zupé, scenograf je bil Marco Juratovec in oblikovalec animacij Luka Lorenci. Avtorja grafične podobe sta bila Roman Uranjek in Lukas Miheljak. Čim več ljudi za uspešno “črpanje sredstev”.

Kaj je še bolj resnično od resničnega? Jasno da politična laž v imenu resnice. Te pa je kolikor hočete.

Mislim, pravzaprav sem kar prepričan, da bo treba za naslednje ali vse državne proslave najprej objaviti javni vsebinski in programski razpis, nato pa nastopajoči narediti avdicijo. Ministrstvo za kulturo je kot garant kvalitete namreč najslabše, “pod Antonom Peršakom” pa še posebej.

Predsednik živi v pravljičnem svetu še enega pričakovanega mandata in njegovega priložnostnega nastopa ni jemati preveč resno. Ima skrbi, ni pa ga strah. Prav nasprotno kot ljudstvo; njega še kako močno skrbi in ga je hkrati še bolj strah.

France Bučar se je v dokumentarnem televizijskem portretu dr. Rosvite Pesek, predvajanem pred začetkom proslave, spozabil, ko je dejal, da države ne vodijo politiki, čeprav tako mislijo, ampak ozke skupine ljudi, ki imajo v rokah kapital in jih ne zanima nič drugega kot ta kapital, seveda državni, spremenjen v osebni ali zasebni. On je to vedel že zdavnaj, tako kot državljani Slovenije, spremeni pa se ne nič. Ne “zgoraj”, ne “spodaj”. Ja za božjo voljo, kdaj bo že enkrat revolucija? Ali še niste opazili, da je to največja slovenska suša?

Najslabša proslavna “pašta” nastane ob križanju in mešanju dveh nemogočih sestavin: “govora” in “programa”. Ni Primorca, ki take pašte ne bi vrgel prašičem.

Organizatorji sinočnje proslave so poslali 3500 vabil za 7000 ljudi plus ostala publika. Prišlo je največ 1500 ljudi.

 

Marijan Zlobec

7 thoughts on “Živadinov in Mlakar kot “državotvorca”: bežimo, dokler je še čas!

  1. Ne vemo, kako bo. Življenje se spreminja, kaj je dobro?
    Tehnično je bilo gotovo proslava zelo impresivna s svetlobnimi in drugimi efekti.!
    Preživeli smo socializem in se razširili v vse alternativne in znanstvene dosežke. Zato je naenkrat bila izčrpana vsa neopatetika globin filozofije…
    Če ste poslušali govor Nemca v Parlamentu ali govor g.Pahorja na odru je bilo povsod slišati neskončno duhovno ohlapnost in poskus dajati pozitvno upanje, mnogo praznega leporečja, ki ne pomenita nič za rast vrednot in veselega pričakovanja boljšega jutri….
    Oder je žarel v bogatih spektrih in poigravanjih grafike in videjev….veliko dela in truda.
    Zato gospod M. Zlobec je vaša omemba prašičev žaljiva….ne le za ustvarjalce predstave, kot za občinstvo…
    Lepše bi bilo povedano, da ves blišč in visokoleteče besede niso vseh nahranile…
    Glejte, v vse v kar smo bili vzgajani je izginilo, kot bi vse v času potonilo …Elita se je ločila od malopravne množice…Vi to veste, saj niste od danes ocenjevalec kulturne scene!
    Mi , ki smo z odlikami in ponosno študirali in se uklopili v družbo, smo zdaj vaši primorski uživalci pašte… Ta pašta je zaobjela vse in g. Bučar je kar prav opisal…Lahko si vse ogledamo, gremo po vseh prostorih vlade in predsdnika, kaj nam to koristi? Prav nič.Vse se dogovarja nekje daleč “Zgoraj”. Večina je ostala zunaj pred vrati, ne predstave, ki je bila bogata. Praporščaki in vojska in visoke besede besedil so si stali nasproti…Lepa, domoljubna klasika in poskus nastopajočih, da parirajo svetovni sceni….Moj sin ” je za moj okus” bil z nastopom njemu naloženega mu besedila, zelo dober v interpretaciji le-tega! Morda celo stoji za besedilom, saj je sin slovenske matere, ki je preživela in pregarala mnogo…in ohranila zdravo srce in vrednote!

    Všeč mi je

    1. The celebration on the 26th was brilliant, particularly the Živadinov & Mlakar performance. It should serve as a model for other nations.
      Slovenians are too pessimistic when viewing their own country.
      I have been to more than 40 countries and territories, and have lived in 10 of them. In my experience, one tends to become cynical and pessimistic when one knows a country very well, “from the inside”. This is why it may seems to a Slovenian tourist visiting other countries that this or that country is nicer or ” performing better” but this is simply an illusion arising out of the fact that you do not understand what the locals are saying, or what they are saying secretly, and as a mere visitor you do not know what THEIR beaurocracy or THEIR military, or THEIR PRESIDENT is really like!
      I think the sublime philosophical (metaphysical) content of this Slovenian celebration on the 26th is an indication of the mental and spiritual maturity of this nation. People who are capable of listening to the most profound tenets of Buddhism and Daoism at a STATE level are the ones who have the necessary psychological depth and subtle metaphysical power to usher in the age of the New Earth. By contrast, we see entities like USA completely devoid of moral strength and, in a way, on the verge of collapse. Why? Wise people have always known what is wrong with the USA, but only now is the time ripe to proclaim in widely, as more people have become capable of comprehending this: Americans, as a generalisation, are “young souls”, mischievous children lacking in psychological and philosophical depth, ego-maniacal bullies playing with dangerous toys and threatening the very existence of the planet.
      We can be glad that the current FLOTUS is from Slovenia, and we expect her to exert a positive influence on America. The US has never really been great in a wholesome way. Americans can only “make America great” (for the first time) if they stop fluoridating their water, start eating healthy, take good care of their children, and try thinking a little bit deeper than heretofore. ( incidentally, in addition to meditation, “deep thinking” can be greatly assisted by using long words like “heretofore” 🙂 )
      In summary, congratulations Slovenia, and may your collective Deep Mind soon manifest a better world!

      Všeč mi je

  2. Zakaj bi bila omemba prašičev žaljiva? Stvari je potrebno imenovati s pravim imenom in če je nekaj drek, je pač drek. Da je Živadinov blefer, katerega umotvorov z redkimi izjemami v t.i. kulturni eliti nihče ne želi gledati ali poslušati niti zastonj, je dejstvo in niti pretenciozna retorika ne more več maskirati banalnosti vsebine. Živadinov se s svojim umetnikovanjem na prostem trgu ne more preživljati. Z drugo besedo, je amater. S tem seveda ni nič narobe, večina nas ima kako ljubiteljsko dejavnost, hobi, problem je, ker moramo Živadinova in podobne pod prisilo financirati davkoplačevalci, ker država pač ne zaupa našemu okusu in če hočemo kulturo po svoji izbiri, si jo moramo kupiti s svojim denarjem. Ideja je, baje, da bo ta, davkoplačevalsko financirana kultura nekako dvignila povprečno raven okusa, da se bojo kulturni plebejci dvignili iz pofla, ki ga želijo brati, gledati ali poslušati zdaj. Ampak z našim denarjem se tega cilja ne doseže, ker te neke hoch kulture nihče niti zastonj noče, znano je kakšna je prodaja in branost subvencioniranih knjig. Drug problem je, da je ta umetnost po defaultu režimska in dejansko, kdaj smo pa nazadnje videli umetnost, ki bi slavila svobodni trg, podjetniško pobudo ali tradicionalne vrednote? Ni, t.i. kulturniki so povsem indoktrinirani s kulturnim marksizmom, podobno kot družboslovje. In da je vse skupaj še bolj absurdno, moderna umetnost nima več nobenih standardov, vse je lahko umetnost in vsak je lahko umetnik, iz umetniških del ni več viden talent in trdo delo, moderna umetnost je kvazi demokratična, je nekaj, kar lahko naredi vsak. Nujno je potrebno povsem prenehati s financiranjem kulture iz davkoplačevalskih sredstev, od tega nima 99.99% ljudi nič in ni pošteno niti do umetnikov samih, ker se mladi in nadarjeni ne morejo prebiti v kasto režimskih.

    Všeč mi je

  3. Na posnetku ni slovenska (narodna) zastava po 23.9.1848. leta in 11.11.1994. leta, ampak zastava Republike Slovenije po 24.6.1991. leta In ni nujno, da je minister “kulturni”, če je minister za kulturo. Koliko je kulturni, pa mi je pokazal z njegovim odgovorom o uporabi zastave Slovenije in drugih zastav na slovesnih prireditvah v kulturnih ustanovah, po Sloveniji in drugje.

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.