Končno v slovenščini najboljša knjiga o Richardu Wagnerju

V prevodu univ. prof. dr. Simona Širce ter s finančno podporo Festivala Ljubljana in njegovega direktorja Darka Brleka je izšla najbolj cenjena, po mnenju mnogih poznavalcev literature najboljša in najbolj celovita monografija o slavnem skladatelju Richardu Wagnerju, kot jo je napisal nemški zgodovinar Martin Gregor- Dellin (1926 – 1988).

Širca 1 IMG_8517.jpg

Prof. dr. Simon Širca in Darko Brlek na koncertu Eline Garanča v Cankarjevem domu, foto Marijan Zlobec

Njegova knjiga je sicer izšla že leta 1980, a je odtlej doživela že sedem ponatisov ter prevode v angleščino, francoščino, španščino in italijanščino. Slovenci smo tako komaj šesti izdajatelji te monumentalne knjige. Knjiga je izšla brez avtorskega honorarja za prevod, kar je redek primer entuziazma avtorja, ki očitno mehanizmom slovenske kulturne politike in JAK ne verjame kaj dosti. Najmanj možnosti za sofinanciranje imajo individualni predlogi in načrti, čeprav so njihove knjige trajne vrednosti, kar knjiga o Wagnerju vsekakor je, saj zajema celotno evropsko zgodovino njegove dobe, ne le kulturno ali zgolj individualno.

7290---base_image_5.1424268049.jpg

Richard Wagner (1813 – 1883)

Kot razberemo iz avtorjevega posvetila, je knjiga izšla v počastitev petinšestdesete obletnice Festivala Ljubljana in gostovanja Mariinskega gledališča iz Sankt Peterburga, ki je s prvima deloma Nibelungovega prstana (Rensko zlato in Valkira) že leta 2013 navdušilo ljubljansko občinstvo, svojo nepozabno interpretacijo Wagnerjeve tetralogije pa sklepa avgusta 2017 s Siegfriedom in Somrakom bogov.

15.jpg

Ruski dirigent Valerij Gergijev

Prstan bo uprizorjen pod dirigentskim vodstvom Valerija Gergijeva. S tem se  bo Ljubljana vpisala med tista mesta, kjer so Wagnerjevo tetralogijo po premieri v Bayreuthu leta 1876  doslej že uprizorili v celoti, čeprav v Ljubljani to še ne bo izvirna uprizoritev, ampak gostujoča, pripravljena v Sankt Peterburgu.

operdram.gif

Simon Širca je pri Založbi Univerze v Novi Gorici, kjer je formalno izšla tudi knjiga o Wagnerju, izdal že dve knjigi poprej. Velik odmev je imela prva knjiga, ki je prinesla Wagnerjev obsežen umetnostnoteoretski spis Opera in drama (2013) Wagner je z njim dosegel velik odmev vse do danes, čeprav so v njem pasusi, ki niso povsem razumljivi glede na razvoj operne in gledališke ustvarjalnosti ter poustvarjalnosti že v samem Wagnerjevem opusu. Knjiga je namreč izšla v Leipzigu že leta 1852, enaintrideset let pred skladateljevo smrtjo.

9781482379808-us-300.jpg

Bernard Shaw – The Perfect Wagnerite

Zatem je Širca napravil izbor Spisov o Wagnerju (2015), kot so jih v preteklosti napisali nekateri svetovno znani avtorji, kot Bernard Shaw, Thomas Mann in Theodor W. Adorno. Shawov spis The Perfect Wagnerite iz leta 1898 velja za nepogrešljivega med literaturo, ker gre za samostojnega pisatelja in dramatika. Podobno oba zapisa pisatelja Thomasa Manna, čeprav sta nekoliko tendenčna oziroma že pod vplivom dogajanja v tedanji Nemčiji ob vzponu nacizma in posledično Mannove emigracije, za kar pa seveda ni bil kriv Wagner, ampak Hitler. V knjigi sta to Trpljenje in veličina Richarda Wagnerja (1932) in Richard Wagner in Nibelungov prstan (predavanje že v emigraciji v Švici, 1937). Adornova knjiga pa ima naslov Poskus o Wagnerju (1952), ki ji je avtor potem dodal še kratek zapis O knjigi, ki je sprožila toliko razprav (1964). Adornova knjiga velja za zelo kritično, v bistvu pa je čas dal bolj prav Richardu Wagnerju kot vsem njegovim kritikom. Adornova knjiga je izšla še predno se je v operni produkciji, seveda najprej v Bayreuthu, predvsem z Wielandom Wagnerjem in zatem Patricem Chereaujem in Harryjem Kupferjem…zgodila velika revolucija, ki od  začetka petdesetih let 20. stoletja traja vse do danes (La Fura dels Baus s Prstanom v Valencii in Firencah), torej že šestdeset in še več let.

gregordellin_martin_gross_lpb.jpg

Martin Gregor-Dellin

Martin Gregor-Dellin je poleg 800 strani zajetne izvirne knjige o Wagnerju bil še soizdajatelj Wagnerjeve avtobiografije Mein Leben (1963) in dnevnikov Cosime Wagner (Cosima Wagner: Die Tagebücher 1. 1869 – 1877, 2. 1878 – 1883). Cosima Wagner (1837 – 1930) se je tako rekoč takoj zavedala svoje zgodovinske vloge ob možu Richardu, ga preživela za neverjetnih 47 let, skrbela za njegovo dediščino in vodila njegov festival v Bayreuthu. Dellin je sodeloval še pri izdaji nekaterih knjig Wagnerjevih pisem v ediciji Richard Wagner: Sämtliche Briefe.

Cover_WagnerBriefe.jpg

Richard Wagner: Sämtliche Briefe, največja zbirka pisem kakega umetnika na svetu

Dellin je avtor več kot tridesetih knjig, predvsem s področja nemške kulturne zgodovine. Približno štiridesetim knjigam pa je bil še urednik. O Richardu Wagnerju je poleg omenjene naše knjige s celotnim naslovom Richard Wagner. Njegovo življenje. Njegovo delo. Njegovo stoletje, napisal, zbral in pripravil gradivo, ga uredil in sistematiziral še za druga dela, kot so Wagner und kein Ende (1958), Wagner – Chronik (1972), Richard Wagner, die Revolution als Oper (1973), Richard Wagner. Eine Biographie in Bildem (1982).

prenos (1).jpg

Thomas Mann –  Leiden und Größe der Meister

O Richardu Wagnerju je doslej izšlo že kakih trinajst tisoč knjig, razprav, esejev, zapisov v gledaliških listih za uprizoritve njegovih oper po vsem svetu… Samih kritik predstav pa je verjetno nekaj deset tisoč. Literatura je nepregledna in seveda ša ni končana. Tako na primer še vedno izhajajo Wagnerjeva pisma v kritični in komentirani izdaji po letnicah nastajanja pisem. Doslej jih je izšlo že za 25 knjig do vključno leta 1873 (Richartd Wagner: Sämtliche Briefe). Do konca projekta bo izšlo še deset knjig, torej skupaj petintrideset, kolikor jih je bilo napovedanih, lahko pa bo še kakšna več.

Cosima-von-Bulow.jpg

Cosima Wagner

Martin Gregor-Dellin je odkril nekatere nove dokumente, na primer Wagnerjevo prošnjo za pomilostitev spričo smrtne kazni zaradi njegovega sodelovanja v dresdenski revoluciji leta 1849, prav tako so v času pisanja knjige odkrili nekatere Wagnerjeve anonimne oziroma nepodpisane tekste, objavljene v časopisih med revolucijo, nekaj pa so jih identificirali šele v zadnjem času.

(se nadaljuje)

Marijan Zlobec

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s