Razstava Plečnik in voda: vodnjaki v mestu

Plečnikovo leto 2017 se v Plečnikovi hiši v Trnovem zaključuje s prav posebno in redko razstavo z naslovom Plečnik in voda: vodnjaki v mestu. Razstavo bodo odprli v petek, 13. oktobra, ob 13. uri. Razstava je nastala s podporo Ministrstva za okolje in prostor in je del projekta Mesec prostora 2017, ki letos poteka pod sloganom Zeleni prostor povezuje. Kustosinja razstave in avtorica besedila v zloženki je Ana Porok.

mb_t2_27575.3_levstikov.trg_a.peunik.jpg

Na današnjem Levstikovem trgu (nekdaj Šentjakobski trg) je Plečnik postavil nov vodnjak na mestu nekdanjega baročnega vodnjaka, foto Andrej Peunik/MGML

Razstava bo na ogled postavila izbrane Plečnikove izvirne načrte, skice in arhivske fotografije iz Plečnikove zbirke, povezane z arhitektovimi realiziranimi in nerealiziranimi manjšimi projekti, ki vključujejo vodo, kot so vodnjaki, spomeniki in obeležja. Razstava je del projekta Mesec prostora 2017, spremlja pa jo vrsta zanimivih vodstev; prvo vodstvo z avtorico razstave, kustosinjo Ano Porok bo že v sredo, 25. oktobra, ob 17. uri.

gallery_pleik.dunaj_1908.large.jpg

Jože Plečnik s kiparjem Josefom Engelhartom pri modeliranju vodnjaka Karla Boromejskega, Dunaj, 1908, foto Plečnikova zbirka, dokumentacija MGML

Voda je Plečnika navdihovala od vsega začetka njegovega ustvarjanja: v svoja dela jo je vključeval že v svoja zgodnja dela na Dunaju, igrala je veliko vlogo pri prenovi Praškega gradu, predvsem pa je največje z vodo povezane projekte arhitekt izvedel prav v Ljubljani, ko je urejal bregove Ljubljanice. Razstava Plečnik in voda: vodnjaki v mestu pa se za razliko od njegovih večjih projektov posveča Plečnikovim zamislim in realizacijam manjših rešitev, v katere je vključeval vodo kot simbol vira življenja in očiščenja. Ana Porok, avtorica razstave, je ob tem povedala: »Plečnik se je v svojem celotnem opusu posvečal tudi oblikovanju vodnjakov. Voda mu je kot tekoči element pomenila dopolnitev in oživitev statične arhitekture. V svojem poznem obdobju je veliko razmišljal o različnih kombinacijah spomenikov v sozvočju z vodo, kar se lepo kaže v vrsti izvirnih skic in načrtov na razstavi, njegove zamisli pa žal niso bile uresničene.«

gallery_plecnikovahisa_andrejpeunik_18.jpg

Obnovljena Plečnikova hiša, foto arhiv MGML

Razstavo, ki se osredotoča na Plečnikove zamisli za ljubljanske vodnjake in spomenike, dopolnjuje tudi arhitektova ureditev Rožnovenskega vodnjaka v Kranju. Ravno to Plečnikovo delo je bilo navdih za umetnico Lelo B. Njatin, ki je ustvarila izvirno pravljico z naslovom Umetnik in ptič in jo javnosti predstavila na mestu samem; pravljica bo tudi del postavitve razstave Plečnik in voda.

Foto 6_Roznovenski_Kranj_A.Peunik.jpg

Plečnikov Rožnovenski vodnjak v Kranju, foto Andrej Peunik/MGML

Razstava je, kot rečenmo, nastala s podporo Ministrstva za okolje in prostor kot del projekta Mesec prostora 2017, ki letos poteka pod sloganom Zeleni prostor povezuje. »Z izbiro osrednje teme Meseca prostora 2017 želimo izpostaviti razvojni in varovalni vidik povezovanja in medsebojnega dopolnjevanja zelenih prostorov ter vlogo prostorskega načrtovanja pri tem. Povezan zeleni prostor je vodilo usmerjanja prihodnjega razvoja v prostoru, ki bo vključeno tudi v novo Strategijo prostorskega razvoja Slovenije 2030, ki je trenutno v pripravi,« so o pomenu projekta povedali na ministrstvu.

gallery_mgml_plecnikova_hisa_6569589.jpg

Plečnikova hiša v Ljubljani

Misli avtorice razstave Ane Porok

“Plečniku je voda velikokrat pomenila vir navdiha, v številnih svojih projektih je iskal sozvočje med statično arhitekturo in njenim oplemenitenjem prek gibanja vode.

Že na Dunaju je kot mlad arhitekt leta 1909 skupaj s kiparjem Josefom Engelhartom v manjšem ovalnem parku zasnoval vodnjak Karla Boromejskega. Spominsko obeležje, ki ga je Plečnik zaključil s trikotnim obeliskom, je bilo zasnovano ob 60-letnici dunajskega župana Karla Luegerja. Plečnik sam je modeliral podstavek obeliska in vaze na ograji, pri tem projektu pa se je zgledoval po Robbovem vodnjaku, ki stoji pred ljubljansko mestno hišo.

Pri preurejanju Praškega gradu (1920–1934) za prvega demokratično izvoljenega predsednika Češkoslovaške, T. G. Masaryka, je ohranjal obstoječe in zasnoval vrsto novih vodnjakov s simbolnimi pomeni. Na Tretjem dvorišču je vodnjak sv. Jurija obdal z od tal dvignjenim obročem, ki simbolizira svetniški sij, Orlovski vodnjak je ohranil na izvirnem mestu pred vhodom v Vladislavovo dvorano in ga arhitekturno dopolnil. V predsednikovem zasebnem stanovanju je zasnoval impluvij z monolitnim granitnim vodnjakom na sredini in stenski umivalnik v knjižnici, v prostoru ob zgornjem podestu stopnišča na Rajski vrt je oblikoval vodnjak z baročno levjo glavo in simboličnim napisom SEMPER (vedno); oblikoval je tudi vodnjak z vazo ob vznožju stopnišča Rajskega vrta.

V Ljubljani se je medtem sočasno ukvarjal z urejanjem trgovinske zbornice (1927; danes Ustavno sodišče RS); tu je na dvorišču postavil vodnjak, ki je, kar zadeva podstavek, zelo soroden oblikovanju vodnjaka sv. Jurija s Praškega gradu.

gallery_foto.4_trznica_a.peunik.jpg

Plečnik je v ureditev stebrne lope ljubljanske tržnice vključil tudi dva umivalnika iz umetnega kamna, namenjena obiskovalcem in uporabnikom tržnice, foto Andrej Peunik/MGML

Ureditev ograje okoli župnijske posesti cerkve sv. Petra je bila eden od njegovih zgodnjih projektov v Ljubljani; zaključil jo je leta 1932 in vanjo vgradil vodnjak, ki je zasnovan v simetriji in kot odsev rozete v ograji.

Plečnik je na začetku Tivolija uredil manjši trikoten park (1933), ki je bil namenjen otrokom. Vanj je postavil plitev okrogel bazen, ki je poglobljen s petimi koncentričnimi stopnicami in okrašen s plastiko Deček z gosjo, ki jo je ustvaril kipar France Gorše.

Foto 5_Tivoli_A.Peunik.jpg

Pri urejanju manjšega trikotnega parka, namenjenega otrokom, v začetku Tivolija je Plečnik vanj umestil plitev okrogel bazen in ga okrasil s plastiko Deček z gosjo kiparja Franceta Goršeta; foto Andrej Peunik/MGML

V Ljubljani si je želel spet oživiti več srednjeveških vodnjakov in to mu je uspelo pri ureditvi Šentjakobskega trga (1927), kjer je postavil nov vodnjak na mestu nekdanjega, ki je nekoč stal na dvorišču po požaru porušenega jezuitskega kolegija, in v parku Zvezda (1941), kjer je Plečnikov učenec in tedanji mestni arhitekt Boris Kobe nadaljeval preurejanje in pri tem upošteval profesorjeve želje o oživitvi starega vodnjaka kapucinskega samostana v novi podobi pitnika. Plečnik je ohranil tudi stari vodnjak utrdbe na Šancah (ok. 1934), ki ga je sicer nadzidal s kamnito strukturo v obliki valja in ga pokril z obokom.

Na potrebe mimoidočih prav tako ni pozabil ob ureditvi osrednje ljubljanske tržnice (1942), kjer sta umivalnika iz umetnega kamna v stebrni lopi zelo funkcionalno oblikovana in namenjena vsem mimoidočim.

IMG_1070.JPG

Plečnikov vodnjak pred kapelo sv. Nikolaja na Žalah, foto svetlana5.blogspot.com

Vodnjak na Žalah (1940) je postavljen pred kapelo sv. Nikolaja, zavetnika ljubljanske stolnice. Zgrajen je iz kamna, ki je ostal pri obnovi Marijinega stebra na Šentjakobskem trgu. Krasiti bi ga moral kip »jarega« (mladega) petelina iz tolčenega bakra, ki ga je modeliral kipar Božo Pengov, vendar do postavitve ni prišlo, in Plečnik ga je kasneje namenil za okras Rožnovenskega vodnjaka v Kranju (1955). Tu si je stopnišče z vodnjakom zamislil kot celovito oblikovan svečan vhod v staro mestno jedro.

mb_t2_503.jpg

Plečnikova zapornica na Ljubljanici

Zanimiv je tudi izvirno oblikovan spomenik Osvobodilni fronti pred Vidmarjevo vilo v Ljubljani (1951): Plečnik si ga je zamislil v obliki stenskega vodnjaka, kjer naj bi sedem vodnih curkov simboliziralo življenjsko moč slovenskega naroda, vendar ni nikoli deloval kot fontana.

Veliko njegovih idej za vodnjake in kasneje spomenike, ki bi vključevali vodo, je ostalo neuresničenih: tako je le v načrtih iz leta 1927 ostal vodnjak na Zoisovi cesti, nasproti Fakultete za arhitekturo, njegovih načrtov za vodnjak v veži trgovinske zbornice (danes Ustavno sodišče RS) iz istega leta pa žal nimamo ohranjenih.

Omeniti je treba tudi zasnovo novega slovenskega parlamenta, ki jo je poimenoval Katedrala svobode, iz leta 1947. Tu je v kleti pod osrednjo okroglo dvorano načrtoval monumentalen vodnjak kot simbolični izvir življenja in navdih modrosti.

Foto 2_Nacrt.jpg

Plečnikov izvirni načrt neuresničenega spomenika z vodnjakom, 8. junij 1950; foto: Plečnikova zbirka, dokumentacija MGML

Element vode je Plečnik videl kot ustrezno dopolnitev arhitekture. Tako kot vodnjak nosi mnogo simboličnih sporočil, saj lahko pomeni vir življenja, sredstvo očiščevanja, vir obnavljanja in preporoda, izvir znanja, modrosti, simbol izobilja in skrivnosti …, tako je znal Plečnik tudi izvirno prilagoditi njegovo obliko raznovrstnim potrebam in prostoru, kamor je postavljen.”

Ana Porok

Ob razstavi bo potekalo več vodstev, prav tako pa vodeni ogledi vodnjakov po mestu, in sicer vse do 17. januarja 2018.

Marijan Zlobec

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s