Shod za znanost brez pričakovanih rezultatov

V četrtek, 19. oktobra, bo minilo točno šest mesecev, odkar so ljubljanske ulice preplavili raziskovalke in raziskovalci, ki so tako opozarjali na nevzdržne razmere v znanosti. Shod za znanost, ki je potekal 19. aprila 2017, se je s tihim mimohodom s ploščadi pred Moderno galerijo do poslopja Državnega zbora, kjer so poslankam in poslancem pustili spominek  – paviljon znanosti z najodmevnejšimi dosežki, bržčas vpisal v zgodovino kot najbolj množičen protest ljudi, ki jim je takšno izražanje nestrinjanja načeloma tuje.

znanost-9-img_8425 (1).jpg

Shod za znanost, fotografije Marijan Zlobec

Šest mesecev je obdobje, ki je lahko dolgo ali kratko. Pol leta v življenju civilne iniciative, kakršna je Organizacijski odbor Shoda za znanost, ki ga sestavljajo predstavniki vseh največjih znanstvenoraziskovalnih inštitutov in vseh štirih univerz pri nas, je bilo izjemno razgibano obdobje. Po koncu pohoda po ljubljanskih ulicah so se podali na »pohod skozi institucije«, prosto po Rudiju Dutschkeju. Najprej so se sestali s predsednikom Državnega zbora, dr. Milanom Brglezom, in predsednico Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino, dr. Mirjam Bon Klanjšček. Obema so razložili svoje videnje razmer in predloge za spremembe, od nujnosti novega resornega Zakona o raziskovalni dejavnosti, do povišanja deleža za znanost v državnem proračunu, ki naj znaša 1 odstotek DBP.

znanost-12-img_8505.jpg

S svojimi predlogi so seznanili tudi predstavnike večine poslanskih skupin v DZ, pogovarjali so se s poslankami in poslanci SD, ZL, SDS, NSi, SMC in Desus. Že vse od začetka maja so si prizadevali tudi za sestanek s predsednikom vlade, dr. Mirom Cerarjem. Ni bilo lahko, in ker niso imeli izbire, so ga celo zasuli z e-pošto, po nekaj sto prošnjah za srečanje, poslanih z e-naslovov slovenskih raziskovalk in raziskovalcev, so znanstvenikom v predsednikovem uradu naposled le ugodili … Do srečanja je prišlo 24. julija, sestanka s predsednikom vlade in resorno ministrico, dr. Majo Makovec Brenčič, sta se smela udeležiti dva člana Organizacijskega odbora Shoda za znanost, dr. Oto Luthar in dr. Gregor Majdič. Ministrica je tam predstavila vladni načrt povišanja sredstev za znanost po letih: še letos 9 milijonov evrov dodatnih sredstev, v letu 2018 20 milijonov evrov  dodatnih sredstev, prav toliko tudi v letu 2019.

znanost-13-img_8533.jpg

Podobni predlogi za čisto konkretna zvišanja so bili predlagani tudi na seji Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino (natančneje: v rebalansu proračuna za leto 2017 za 20 milijonov evrov, v letu 2018 za 40 milijonov evrov in v letu 2019 za toliko, kolikor še manjka do enega odstotka BDP), ki je potekala 12. septembra. Vendar poslanci, s svetlo izjemo Luke Meseca (ZL), Janka Vebra (SD) in dr. Mirjam Bon Klanjšček, nepovezane poslanke, žal niso zmogli konkretne zaveze in so namesto tega izglasovali predloge, ki ne omenjajo nikakršnih številk, opredeljujejo se le za povišanje sredstev nasploh. Teoretično zadošča tudi en evro več, pa se bodo politiki lahko tolkli po prsih …

Članice in člani Organizacijskega odbora Shoda za znanost si zatorej še naprej prizadevajo, da bi javnost prepoznala upravičenost njihovih zahtev. Ker njim ni vseeno. Ni jim vseeno za prihodnost naše države. Menijo, da je skrajni čas, da se tudi politikom odprejo oči.

Ob tem pripravljajo na sam šestmesečni “jubilej” srečanje z javnostjo: v četrtek, 19. oktobra, ob 11.55 v veliki predavalnici Kemijskega inštituta na Hajdrihovi ulici 19 v Ljubljani.

Pet minut do dvanajstih je simbolna ura, ko ti teče voda v grlo.

Marijan Zlobec

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s