Končno prva monografija o tržaškem časopisu Slovenka

V sodelovanju Znanstvene založbe FF in Založbe Beletrina je izšla prva knjiga o prvem slovenskem ženskem časopisu Slovenka, ki je izhajal v Trstu. Predstavitev monografije in pogovor o njej bo v torek oziroma že jutri ob 12. uri v kavarni Narodne galerije.

naslovnica_slovenka.jpg

Predstavitev časopisa Slovenka pomeni poseben poklon pogumnim in prodornim ženskam, ki so pred 120 leti orale ledino in spreminjale družbo ter njen pogled na vlogo žensk v javnem življenju.

Kultura__slovenka_hires.jpeg0.jpg

Marica Nadišek Bartol, Ivanka Anžič Klemenčič, Zofka Kveder, Ljudmila Poljanec, Karla Ponikvar Grmek, Elvira Dolinar, Marica Strnad, Vida Jeraj, Kristina Šuler ter številne druge intelektualke in pionirke slovenskega novinarstva si zaslužijo posebno pozornost. Obe založbi tako vabita urednice in novinarke, urednike in novinarje na pogovor o teh izjemnih ženskah ter času, v katerem so si izborile svoje polje svobode. To bo med drugim tudi priložnost za refleksijo o vlogi ženskih revij danes ter o položaju novinark in intelektualk v sodobni družbi. 

marica-nadlisek-bartol_fbimage.jpg

Marica Nadlišek Bartol

Prva številka Slovenke je izšla v začetku leta 1897 v Trstu, rojstvo Slovenke pa je bilo napovedano že leta 1875 v Kmetijsko-rokodelskih novicah, kjer je avtor ugotavljal, da bi bil »časnik našemu ženstvu gotovo na velik mnogostranski prid«. Uredništvo tržaške Edinosti pa je Marici Nadlišek, eni tedaj najbolj aktivnih slovenskih publicistk in pisateljic, ponudilo mesto urednice časopisa Slovenka šele leta 1896. Časopis je naslednje leto začel izhajati kot štirinajstdnevna priloga Edinosti.

Klemencic_Ivanka.jpg

Ivanka Anžič Klemenčič

Slovenka je sicer izhajala le do leta 1902. Kot trdijo poznavalci, zaradi tega, ker je na prelomu stoletja z novo urednico Ivanko Anžič Klemenčič, ki je zamenjala prvo urednico Marico Nadlišek Bartol, dobila radikalnejšo usmeritev z vse ostrejšimi razpravami na temo emancipacije in začela počasi izgubljati bralke. Največ naročnikov je bilo v tretjem letniku izhajanja, ko jih je bilo 508, od tega 140 moških, 61 društev in 307 žensk. Zaradi neprofitnosti časopisa urednikovanje in prispevki niso bili honorirani. Propadu časnika je botrovalo še dejstvo, da je bilo vse manj žensk, ki bi plačevale za vsebino, ki je niso razumele ali pa se z njo niso strinjale.

O nekaterih sodelavkah Slovenke priča knjiga Pozabljena polovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem.

casopis-slovenka-naslov-980x551.jpg

V pogovoru bodo sodelovale zgodovinarka in strokovnjakinja za zgodovino žensk dr. Marta Verginella, edina naša znanstvenica, ki je letos prejela prestižno evropsko financiranje Evropskega znanstevenga sveta za uveljavljene znanstvenike (ERC), dr. Irena Selišnik, zgodovinarka in soavtorica knjige ter  priznana ilustratorka in umetnica Samira Kentrić, ki je grafično opremila knjigo o Slovenki. Pogovor bo povezovala poznavalka medijev in promotorka kulture Maja Čander.

Marijan Zlobec

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.