Forma viva Maribor (1967 – 1986) prvič v knjigi

Umetnostna galerija Maribor pripravlja skupaj  z ZRC SAZU predstavitev knjige Forma viva Maribor (1967 – 1986) avtorice izr. prof. dr. Marjete Ciglenečki, ki je pravkar izšla v zbirki Umetnine v žepu pri Založbi ZRC. Predstavitev in srečanje z nekdanjimi ustvarjalci in gosti bo v četrtek, 5. aprila, ob 18. uri v galeriji.

hiking-ang-biking-top-mestni_park5_slovenia_slovenija_maribor_pohorje_marko_petrej

Forma viva v Mariboru

Forma viva (lat. živa oblika) je poetično ime za kiparske simpozije, ki v Sloveniji potekajo vse od 60. let naprej. Začetki tega gibanja segajo še malce dlje v zgodovino, v 50. leta v Avstrijo, ključna osebnost pa je bil kipar Karl Prantl. Ta je leta 1958 dobil naročilo za kip, ki naj v vasi Nickelsdorf ob avstrijsko-madžarski meji spominja na žrtve nemirov leta 1956 na Madžarskem. Kip je izklesal iz kamna v kamnolomu v St. Margarethnu ob Nežiderskem jezeru in tam, med delom pod milim nebom, se mu je porodila zamisel, da bi priredil mednarodni kiparski simpozij.

karlprantl-31

Karl Prantl, foto Wikipedija

Prvi kiparski simpozij – Formo vivo – je pripravil Karl Prantl v omenjenem kamnolomu že leta 1959. Tega simpozija se je tedaj udeležil slovenski kipar Janez Lenassi, naslednje leto pa kipar Jakob Savinšek, oba je ideja kiparskega skupnega bivanja in dela osvojila, da sta se zavzela zanjo in pripomogla, da sta bili 1961. leta v Sloveniji odprti dve kiparski delovišči: v  Portorožu (na polotoku Seča), kjer ustvarjajo iz istrskega kamna, in v Kostanjevici na Krki, značilni po kiparskem oblikovanju lesa iz okoliških gozdov.

KRKOVIC 1 (1)

Momčilo Krković – Srečanje, zelenica pred Gosposvetsko 9, 1970

V Sloveniji od leta 1964 deluje Forma viva na Ravnah na Koroškem (tam je material jeklo). Mariborsko Formo vivo pa so kot zadnji prostor umetniškega ustvarjanja odprli leta 1967. Kiparji so svoje umetnine v betonu izdelovali do leta 1987. Pomagali so jim strokovnjaki iz mariborskih gradbenih podjetij. Mariborska Forma viva je posebna tudi po tem, da so kipi uvrščeni na premišljene lokacije znotraj mestnega tkiva, kjer jih je mogoče občudovati še danes.

Takeshi_Kudo 1 Japonska__1967_430x569.jpg

Takeshi Kudo –  Forma viva 1967, foto D. Švarc

V Mariboru je potekala Forma viva v letih 1967, 1970, 1973, 1977, 1983 in 1986. Poleg jugoslovanskih kiparjev so bili tedaj najpogostejši gostje umetniki iz Japonske in ZDA, pa tudi Srbije, Italije, Poljske.

Tihec remote.jpg

Kipar Slavko Tihec

Umetnostna galerija je z željo opozoriti na dragoceno kulturno dediščino v sodelovanju z Mariborsko kolesarsko mrežo pripravila kolesarsko pot Forma viva, ki ponuja nekoliko drugačen pogled na omenjene likovne smeri, hkrati pa prispeva k ozaveščanju ekološke mobilnosti.

Slavko_Tihec 1 lovenija___1973_569x430.jpg

Slavko Tihec – Forma viva 1973, foto D. Švarc

Forma viva na poti predstavlja avtorje:

  • Robert Lee ADZEMA, ZDA – beton
  • Jelisaveta ŠOBER-POPOVIĆ, Srbija – železobeton
  • Vlasta TIHEC, Slovenija – beton
  • Masami MASUDA, Japonska – beton
  • Takeshi KUDO, Japonska – beton
  • Luciano CESCHIA, Italija – beton
  • Harunori FUJIMOTO, Japonska – železobeton
  • Dragica ČADEŽ LAPAJNE, Slovenija – beton
  • Lujo VODOPIVEC,  Slovenija – beton
  • Tone LAPAJNE, Slovenija – beton
  • Momčilo KRKOVIĆ, Srbija – beton
  • Will NETTLESHIP, ZDA – beton
  • Slavko TIHEC, Slovenija – beton
  • Lino TINE, Italija – beton
  • Mojca SMERDU, Slovenija – železobeton
  • Bradford GRAVES, ZDA – beton
  • Janez BOLJKA, Slovenija – kovina na betonski podlagi
  • Maciej SZANKOWSKI, Poljska – beton
  • Banzo MATSUURA, Japonska – beton

Ceschia hiking-ang-biking-pa310090

Vlasta Tihec – Forma viva 1973

PA310096_1__01.jpg

Luciano Ceschia – Forma viva 1973

Knjižica Forma viva Maribor (1967 – 1986) poleg kratke zgodovine kiparskih simpozijev pri nas in v tujini prinaša nadrobnejše podpise vseh stvaritev, ki so nastali v Mariboru, kratke predstavitve kiparjev in fotografije njihovih izdelkov v sedanjem stanju. »Žive oblike so postavile v ospredje tehnične in likovne kvalitete kipov, s tem pa so kolektivni spomin gradile manj v ideološkem in veliko bolj v gospodarskem smislu. Naj Mariborčanom ne bodo več točke nostalgičnega spomina, temveč vodnik k ponovnemu zagonu,« je v besedilu na zavihku napisala izr. prof. dr. Barbara Murovec, predstojnica Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU.

PA310100_2__01.jpg

Harunori Hujimoto – Forma viva 1983

Marijan Zlobec

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.