Slovenci imamo več tipov ljudskih balad kot Angleži in Škoti skupaj

Slovenska ljudska balada je med najbolj znanimi med vsemi ljudskimi pesmimi. Spomnimo se Lepe Vide, Kralja Matjaža, Ribe Faronike, Desetnice, Marije in brodnika, Mrtvaške kosti, Godca pred peklom, Mrtvec pride po ljubico, Lovčev pogreb… Pri Založbi ZRC SAZU je v Folkloristični zbirki 2 izdajatelja Glasbenonarodopisnega inštituta izšla knjiga Marjetke Golež Kaučič Slovenska ljudska balada.

Balada IMG_8664

Marjetke Golež Kaučič na predstavitvi svoje knjige, foto Marijan Zlobec

Knjiga celostno obravnava slovensko ljudsko balado v njeni vsebinski in formalni podobi. Pregledno in z uporabo različnih pristopov vključuje teksturne in kontekstualne vidike, a se osredinja na vsebino, na zgodbo in njena sporočila. Slovensko ljudsko balado primerja z umetno balado, ukvarja pa se tudi z literarizacijo balad ali baladnih tem. Ponovno presoja domače in tuje teoretske in metodološke premisleke o tem enigmatičnem žanru in ponuja nove odgovore na vprašanja o njegovi definiciji, tipologiji, značilnostih, specifičnostih in univerzalnostih. Zasnovana je kot kombinacija identifikacijskega in interpretativnega postopka in tekstne analize ter temelji na folklorističnih in medbesedilnih teoretskih izhodiščih, pri  tem pa za izhodišče vzame izbrane balade.

ccf9928a7fddbcb56526927b9f254675

Riba Faronika

Slovensko ljudsko balado prikazuje kot del izjemno obsežnega ustvarjalnega kontinuuma, ki lahko pokaže izročilno, umetniško in estetsko ter emotivno vrednost. In to za tiste, ki balade pojejo (na pamet ali z notami), ali za one, ki jih poslušajo ali berejo.

Leopold_Layer_-_Kralj_Matjaž (1)

Leopold Layer – Kralj Matjaž

Avtorica Marjetka Golež Kaučič je na predstavitvi publikacije med drugim povedala, da je slovenska ljudska balada eden od najbolj kompleksnih in skrivnostnih žanrov folklorističnih in literarnovednih raziskav, tako v slovenskem kot evropskem prostoru. Opozorila je, da je bil ta pesemski žanr v preteklosti marsikdaj napačno predstavljen in klasificiran, saj je izhajal le iz literarnoteoretskih genealogij, ne pa iz folklorističnih. zato je vse delne raziskave združila v celoto.

Henry_Wadsworth_Longfellow,_photographed_by_Julia_Margaret_Cameron_in_1868

Henry Wardsworth Longfellow leta 1868, foto Julia Margaret Cameron

Slovenska ljudska balada sodi v sistem mednarodnih snovi in v mozaik svetovnega baladnega izročila.

“Slovenskega baladnega izročila pa v knjigi ne predstavljam zgolj z vidika poetike ljudske pesmi, temveč intertekstualno, kar pomeni, da skušam povezati ljudsko balado s tistimi literarizacijami, ki so kakorkoli povezane z baladami, saj vemo, da so bile prav ljudske balade tako pri nas kot v svetovnem prostoru najpogostejše predloge, iz katerih so lastne balade ali pesmi izpeljevali tako svetovno poeti, npr. Longfellow, Tennyson in celo Bob Dylan, pri nas pa npr. Veno Taufer, Svetlana Makarovič, Gregor Strniša in številni drugi. Balade preučujem z analizami izbranih primerov ali tipov vseh vsebinskih skupin, pri čemer je treba povedati, da smo Slovenci v vrhu v številu baladnih tipov; 337 jih imamo, medtem ko imajo Angleži in Škoti 305 tipov.”

Tennyson mw06261

Alfred Lord Tennyson

Knjiga je razdeljena na dvanajst poglavij. Avtorica o ljudski baladi razmišlja kot ljudski pesmi, vendar s posebnimi značilnostmi, ki jih odkrijemo le pri njej. Začela je z arhetipi kot tistimi prvinami, ki izhajajo iz kolektivne podzavesti in svoje simbolne reprezentacije upovedujejo v vsaki tradiciji skozi pravljice, a tudi pesmi. Najbolj časovno in ustvarjalno aktualno je poglavje Rošlin in Verjanko ali kaj lahko sporoča balada danes? Šlo je za literarno akcijo mlade slovenske proze na povabilo Vlada Žabota že leta 1987. Prav tako aktualno je poglavje Detomorilka in vprašanje resnične zgodbe. Knjiga ima kar 40 strani bibliografije ali več sto enot.

Bob_Dylan_-_Azkena_Rock_Festival_2010_2

Bob Dylan

Ob analizi dveh variantnih nizov pesmi, Kralj Matjaž reši svojo nevesto in Kralj Matjaž rešen iz ječe je prikazana junaška in zgodovinska pesem, vendar na podlagi Jungovega kategorialnega aparata. Enak princip uporablja ob analizi balade Zvijačna ugrabitev mlade matere ali Lepa Vida. Aktualizacija svetovne mitološke zgodbe o vesoljnem potopu in bajeslovnem bitju v baladi Riba Faronika lahko dobi tudi popolnoma transformativne pomene, celo ekološke razsežnosti, ter nas poveže s predstavami o mitološkem bitju, ki se lahko izkaže za resnično.

remote.jpg

Zofka Kveder

Smrt, smrtnost in spoštovanje smrti, povezanost življenja in smrti tudi v vsakdanjem življenju v pesmi Mrtvaška kost kaznuje objestneža, ki sodi med pravljične in bajeslovne balade, ponovno odkrivajo tisti svet, ki ga ne želimo videti, a nam ne uide. Nenavaden zaplet in srhljiv konec, kakor tudi sporočilo pesmi odmevata tudi v današnjem času, ugotavlja avtorica.

“Ko obravnavam eno izmed socialnih balad z naslovom Tlačanova volčiča, ki ima tudi nekaj pravljičnih elementov, pa ne odkrivam le izrazite hierarhije človekovih socialnih plasti in stanov, temveč ugotavljam tudi medvrstno razslojenost. V ljubezenskih baladah kot sta npr. Lahkoživčeve sanje in Samomor nune predstavljam vsebinske zemljevide prostorov, v katerih je emotivni prostor močno povezan z geografskim.

Baez 37

Joan Baez

Rošlin in Verjanko je hamletovska tema in je še posebej odmevala v sodobni prozi s konca 20. stoletja. V mestni baladi o detomorilki pa ugotavljam, kako lahko življenje vstopi v pesem oziroma gre za ustvarjalno podobo resničnosti. Zgodba ljubljanske detomorilke ima pendante v evropskem prostoru folklornih tematizacij (škotsko različico z naslovom Mary Hamilton interpretira npr. tudi Joan Baez), hkrati pa je vstopila v evropski literarni prostor od Goethejevega Fausta pa vse tja do sodobnih slovenskih realizacij, npr. pri Zofki Kveder in Svetlani Makarovič.”

Marjetka Golež Kaučič je prepričana, da je slovenska ljudska balada zaradi ustvarjalnih in poustvarjalnih tokov ohranila svojo vitalnost skozi spremembe v tradiciji in lahko vso svojo ustvarjalno moč prikaže tudi v prihodnje. No, baladnih tem imamo Slovenci tako rekoč na pladnju vsak dan.

Marijan Zlobec

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.