Balkanska mrzlica bolj glasbena kot zlata

Sinočnji koncert Balkan Fever na Kongresnem trgu v okviru 66. Ljubljana Festivala je v bistvu nadaljeval dialog s koncertom pred dvema letoma in utrdil prepričanje, da je balkanski melos nekaj izvirnega, specifičnega in da sega vse od Bolgarije in juga Makedonije (za nas bo v veljavi samo to ime nove države) pa do Prekmurja, kar so nastopajoči dvakrat dokazali z neverjetno nalezljivo in prevzemajočo pesmijo Zrejlo je žito; najprej v rednem programu, bolj koncertno, v končnem dodatku pa bolj sproščeno, svobodno, jazzovsko.

Balkan IMG_8095

Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije, vse fotografije Marijan Zlobec

Posrečena je bila kombinacija Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije s koncertnim mojstrom Janezom Podleskom in gosti, med njimi slavnega Vlatka Stefanovskega z električno kitaro, Miroslava Tadića na akustični kitari, a prav tako ozvočeni, Vaska Atanasovskega na različnih saksofonih in flavti ter Theodosila Spassova na kavalu.

Balkan 1 IMG_8100

Vlatko Stefanovski

Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je uvodoma zaigral Bartokove Romunske (narodne) plese, ki so v začetni verziji nastali za solo klavir leta 1915, še bolj popularna pa je verzija za solo violino s klavirsko spremljavo, pa do godalnega orkestra, kot smo ga slišali sinoči. Ozvočenje je dalo zvoku še močnejšo dimenzijo, a je ohranilo dinamične kontraste in poudarilo barvitost zvoka.

Balkan 2 IMG_8102

Miroslav Tadić

Orkester je v nadaljevanju sklenjenega skoraj dvournega koncerta odigral predvsem spremljevalno vlogo, a tako, da je bila njegova funkcija zelo jasna; od čiste spremljave nizkih godal, največkrat v pizzicatu, spremljave še z violama, potem pa celotne sestave, ko je bilo potencialne melodije več in je postal zvok v dialogu s solistom ali solisti bolj celovit, poveden, pesemski, makedonsko sedem osminski, romsko-jazzovski ali celo v ritmu rumbe.

Balkan 3 IMG_8099

Vasko Atanasovski

Balkanska mrzlica je vsekakor stilno različna, večplastna, lirična, melodična, vznesena, prekipevajoča in iznajdljiva v iskanju različnih solističnih interpretativnih možnosti in zmožnosti, kot jih je “eksperimentalno” pokazal Theodosil Spassov na kaval; pastirsko piščal z osmimi luknjami, in to z igranjem spodaj, zgoraj, na sredini in s petjem. Bolgarski glasbeni izvajalec in skladatelj Theodosil Spassov je vsestranski muzik, a bolj elegantnega tipa, ki bolj vleče na “klasični” profil, kot da bi se od nekdanje “pastirske” glasbe s svojim kavalom že močno emancipiral, medtem ko njegove ovce še vedno trumoma korakajo v krogu, ne vedoč, da njihovega vodje ni več. Simpatičen je bil njegov eksperimentatorsko- iskateljski zvočni vtis, kot da bi imel dialog z Ljubenom Dimkaroskim, ko je oblečen v belo pred smrtjo igral na svojo paleolitsko piščal.

Balkan 5 IMG_8135

Theodosil Spassov

Vlatko Stefanovski je legenda, a nekako ne deluje v tej “opazni smeri”. Naravna muzikalnost, velike mednarodne izkušnje, nonšalantnost, ki pa jo hkrati spremlja interpretativna intenzivnost, kar bi se zdelo kot nekakšen odrski paradoks, noče nadaljevati neke zunanje manifestativnosti, kot je značilna za slabše glasbenike, ki pa bi radi zapustili močnejši odrski vtis, kot ga premorejo kot bolj povprečni glasbeniki. Bistvo Stefanovskega je zrela enostavnost z rahlo pikantnostjo “starega balkanskega rockerja”.

Balkan 6 IMG_8155

Petje

Drugi kitarist, prav tako izkušeni Miroslav Tadić, je imel bolj dialoško kot solistično funkcijo in predstavljal nekakšno stereofonsko zvočno uravnoteženost na drugi strani solistične postavitve na odru. Nekaj trenutkov sola; lahko bi ga bilo še več, pa je potrdilo njegovo odličnost.

Balkan 7 IMG_8150

Solist in komorni orkester

Vasko Atanasovski je bil vsaj v prvem del koncerta s tremi inštrumenti, na katere je igral, bližji znanim melodijam v koncertnem programu, kot so Ne si go prodavaj, Eleno Kerko, Jovano Jovanke in Zrejlo je žito v lastni priredbi za godalni orkester kot svojo spremljavo.

Balkan 8 IMG_8197

Vasko Atanasovski in Theodosil Spassov

Theodosil Spassov je sam priredil balkansko etno glasbo različnih melodičnih tipov, ritmov, vzorcev, melosa, med katerimi smo slišali naslove skladb kot so Kite, Yunus Emre, Omaino Horo, Todor’s compliant,  Gipsy dance in Beyond the frontier, medtem ko je Gipsy song priredil Vlatko Stefanovski in Midnight Summer Concerto (3) aranžiral Vasko Atanasovski.

Balkan 9 IMG_8225

Zadovoljni nastopajoči

Balkan 10 IMG_8247

In navdušeno občinstvo s stoječimi aplavzi

Marijan Zlobec

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s