Če bi na Ministrstvo za kulturo vrgel bombo, ne bi nič razneslo

Delovanje strokovnih komisij Ministrstva za kulturo je že leta in leta problematično, seveda pa je še bolj problematično samo delovanje MK in posameznih ministrov oziroma ministric. Z zmanjševanjem sredstev za kulturo iz proračuna, kar se je dogajalo v zadnjih desetih letih, in nikakršni sledi o “okrevanju” kulturnega proračuna, čeprav se je BDP v zadnjih treh letih že krepko povečal, je položaj slovenske kulture še naprej porazen.

globokar-img_6412

Festival Slowind bo dobil nekaj sredstev, a flavtist Aleš Kacjan se je veselil koncerta, ne MK, foto Marijan Zlobec

Medtem ko je država tujim investitorjem takoj pripravljena dati kot nepovračilno podporo precej milijonov evrov skrajno sumljivim projektom (MAGNA – podarjenih 18,6 mio. EUR), je celotna letošnja ustvarjalna programska pobuda, programi, predlogi, prošnje, delovne štipendije, konkretni načrti, organizacije, dejavnosti… na Slovenskem vredna nekajkrat manj kot bo tuji vlagatelj od slovenske vlade radodarno dobil samo za izgradnjo “fabriškega tira” do svoje investicije na našem državnem ozemlju (okrog 3 milijone EUR – MAGNA, skoraj desetkrat manj umetniki).

Šenk IMG_5721

Skladateljica Nina Šenk bo nekaj dobila, foto Marijan Zlobec

Denar za slovenske umetnike je tako sramotno nizek, da bi tega ne sprejel noben naš obrtnik, če ga potrebujete za kakšno malo obsežnejše delo, kaj šele kakšen podjetnik, odvetnik… Vsi imajo svoje postavke in tarife, bodisi urne ali projektne.

ŠarcIMG_2405

Oboist Matej Šarc bo še dočakal dvajseti festival Slowind, foto Marijan Zlobec

Le umetnik nima ničesar, razen če je nekje v kakšni šolski službi, a potem ne more polnokrvno ustvarjati.

Objava dobitnikov sredstev za glasbene dejavnosti za leto 2018 se zdi na prvi pogled kot da gre  za neko privilegirano kasto, ki se masti od družbenih dobrin. Številke pa pokažejo celotno mizernost odobrenih javnih sredstev; postavke so večinoma, razen za nekaj festivalov in društev, bistveno nižje, kot prejme sredstev na letni ravni tako rekoč kateri koli delavec “na zavodu”.

Šeligo

Prvi kulturni minister Rudi Šeligo ni nikoli pomislil, da bo v samostojni državi za kulturo tako slabo

Seznam je pokazal popolno kaotičnost in nekompetentnost ter nasploh pomešanost ugotovitev in odločitev strokovnih komisij, tako da v resnici ne veš, katera komisija, kaj šele kdo je za kaj odgovoren in kako je odločal. Vtis je, da so največja vrednota slovenske glasbene kulture neke “alternativne dejavnosti” in iz njih izvirajoči posamezniki, v resnejših primerih pa spet “eni in isti”, kot da ne obstaja noben seznam članov strokovnih umetniških društev in ne bi nihče vedel, kdo je v njih in kaj vse je kot tak pokazal ali ustvaril.

Šaljič img_5059

Skladateljica Bojana Šaljič Podešva je tudi nekaj dobila, foto Marijan Zlobec

Če bi vrgel bombo na Ministrstvo za kulturo, ne bi tam nič razneslo, ker je ena sama praznina.

Dodeljevanje sredstev glasbenikom je pokazalo prvo totalno poniževalno in ponižujočo mizerijo države, kot jo zastopa MK, do svojih ustvarjalcev nacionalne kulture, kot da ne bi nihče vedel, da slovensko kulturo lahko ustvarjajo samo slovenski umetniki, deloma le še tisti tujci, ki delujejo pri nas in so sestavni del naše nacionalne kulture.

Prav tako veliko mizerijo pokaže dodeljevanje sredstev na likovnem področju. Slovenski likovni ustvarjalci, ki so porazdeljeni v pokrajinska društva, vsi pa v Zvezo društev slovenskih likovnih umetnikov – ZDSLU, so kot kažejo rezultati podeljenih sredstev, dvignili roke nad vsem “državnim”, ker je to najbolj jalovo, torej neproduktivno, od vseh ustvarjalcev terja samo birokracijo, prijavljanje, ogromno zbiranja podatkov, pravočasnosti in popolnosti predlogov v pisni in elektronski obliki za možno sofinanciranje, za razstavljanje…, da je podobno, kot če bi nosil vodo v vedru iz Rižane v koprski zaliv v prepričanju, da bo morje s tem postalo manj slano.

ramovc5a1-64940664_ramovs_klemen_2007-foto_milan_markelj11

Je Klemen Ramovš kot glasbenik, organizator in umetniški voditelj Festivala Seviqc Brežice najbolj nastradal ?, foto Marijan Zlobec

Prišli smo, pravzaprav že zdavnaj, do točke vsesplošnega prezira ustvarjalcev do “svojega” ministrstva, kot se kaže v ignoriranju razpisov, neprijavljanju, neukvarjanju s kulturniško birokracijo, samimi stroški…, hkrati pa neponiževanju pred “strokovnjaki” in njihovimi nadrejenimi birokrati v ministrskih vrstah…

tina_mauko-performans1 (1)

Tina Mauko na performansu Marija Magdalena na Ljubljana Festivalu, foto osebni arhiv

Med številnimi protesti, ki jih dobivam te dni v zvezi z zavrnitvijo državnih sredstev za njihove ustvarjalne predloge, objavljam poročilo skladateljice, profesorice in koncertne pianistke ter pianistične performerke in improvizatorke Tine Mauko. Leta 2014 je prijavila multimedijski glasbeni performans Marija Magdalena, leta 2015 CD ali zgoščenko z Dejanom Berdenom, leta 2016 opero Nikola Tesla, leta 2017 ni bilo razpisov, leta 2018 kompozicijo Prvinski nagon … Udeležbe, dvakrat, na mednarodnem festivalu v Sarajevu, niso upoštevali niti pri potnih stroških, video za Marijo Magdaleno je morala plačati sama… V petih letih ni od Ministrstva za kulturo in njenih “muzikoloških komisij” prejela niti enega evra. Letošnji predlog so ji strokovno ocenili z eno točko “za prispevek njenega projekta k razvoju slovenske glasbene umetnosti” in štirimi točkami z ugotovitvijo, da bi “bile predvidene aktivnosti v okviru delovne štipendije za umetniški razvoj prijaviteljice manj pomembne”. Kompozicije, ki je seveda že nastajala, ni videl nihče od članov strokovne komisije, a vse “vedo”. To je siceršnji strokovni nivo doktorjev muzikologije. Milostno so ji dovolili, da jih (Ministrstvo za kulturo) lahko toži. Za to pa ima le en mesec časa, to je med sodnimi počitnicami.

Brane Kovič IMG_2523

Brane Kovič ni za pripravo razstave slovenske umetnosti v Izraelu dobil ničesar, foto Marijan Zlobec

Raje sem pošten revež, kot da me oni kot reveža še ponižujejo. misli velika večina slovenskih umetnikov, teh pa je v vseh ustvarjalnih smereh, dejavnostih in področjih kakih 5000.

MASA_GALA_svet-1000x1021

Maša Gala, foto spletna stran umetnice

Na področju vizualne umetnosti je bilo deležnih sofinanciranja s strani države borih 34 projektov ali predlogov, programov, načrtov, dejavnosti za leto 2018, kar je manj kot za 5 odstotkov članov ZDSLU.

VIZUALNE UMETNOSTI

Izvajalec Naslov projekta Število točk Odobrena vrednost v €
Andreja Peklar knjiga umetnika 92

5.000,00

Arven Šakti Kralj Szomi Dekle jesenske nebine 89

5.000,00

Duša Jesih Razstavljanje Ljubljana-Madrid 90

5.000,00

Mark Požlep Delovna štipendija 92

5.000,00

Polonca Lovšin Sežana, Zagreb, Feldbach, Ljubljana, Celje, Pivka, Maribor 87

5.000,00

Bojana Križanec Senzorični poskusi 82

2.460,00

Galerija-Muzej Lendava Atelje LinArt 94

4.700,00

Kulturno društvo Jože Tisnikar VIII. Mednarodna Tisnikarjeva likovna kolonija Kope 2018 84

3.000,00

Lokalpatriot Automagic, razstava Anouk Kruithof 86

3.870,00

Lučka Koščak Pridi v moj vrt 91

2.300,00

Marija Mojca Pungerčar Projekt Bistergraben 82

3.500,00

Marko Alojz Kovačič Nenavadnosti v škratovem vrtu 85

2.000,00

Maša Gala Odprti ateljeji Stara Tobačna 2018 89

4.000,00

Mihaela Ciuha Knjiga oglja 90

1.610,00

Mladinski informativni in kulturni klub Murska Sobota Odprto obrobje 82

2.296,00

Neža Knez Odprta vrata 81

2.000,00

OLOOP – Zavod za sodobno tekstilno umetnost in oblikovanje Ljubljana Med znotraj in zunaj 87

2.000,00

Aleksandra Gruden Pogled tretjega 81

1.150,00

Društvo oblikovalcev Slovenije Razstava-O oblikovanje-med vizijo in realnostjo 82

2.000,00

Erik Mavrič Med nebom in Zemljo 86

1.500,00

Jure Zadnikar Under construction (Svet se ves čas gradi, je v izgradnji) 89

700,00

Kulturno društvo Zgovorna tišina Razstava kovanih skulptur Odmev tišine 82

2.300,00

Marija Flegar Poetičnost v akvarelu 83

500,00

Meta Grgurevič Manifest A (Steatment A) 87

2.000,00

Mito Gegič Angeli v revirju / There Are Angels On The Hunting Grounds 82

1.500,00

Mladen Stropnik Oblak in ključavnica 90

4.000,00

Nina Koželj Razstrelitev 94

1.000,00

Nuša Jelenec Pečeno pohištvo 89

3.000,00

prof. Maruša Zorec, univ. dipl. inž. arh. Razkrij nevidno (Beneški arhitekturni bienale) 99

6.000,00

Rok Hočevar Arhitektura Stanka Kristla 81

2.000,00

Uroš Weinberger Falsche Horizonte (Uroš Weinberger: Lažna obzorja) 82

1.900,00

Vanja Mervič Na začetku je bila ravna črta 88

1.500,00

Z.O.P. – zavod za oblikovanje prostora Festival Orodja za boljše bivanje 2018 83

2.000,00

Zavod Praksa Knjiga umetnika: Nika Zupanc 99

4.950,00

Kaj vse to je in pomeni, kakšni so ti vsebinsko razpršeni in po ustvarjalnih kategorija in panogah nezdružljivi ali celo neprepoznavni projekti, vsekakor strokovno vedo in obvladajo na Ministrstvu za kulturo, sicer ne bi mogli razdeliti niti te bagatele.

Zadnikar dc8cec0340

Akademski slikar Jure Zadnikar bo za leto 2018 dobil 700 EUR, foto KIBLA

Poznavalci in spremljevalci ter sopotniki slovenske likovne umetnosti bodo zlahka opazili, da slovenske likovne umetnosti, kot jo “podpira” Ministrstvo za kulturo, sploh ni ali nimamo. Ona se mirno lahko dogaja na Luni in zažari ob njenem največjem mrku.

Marijan Zlobec

One thought on “Če bi na Ministrstvo za kulturo vrgel bombo, ne bi nič razneslo

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.