Intermedijske umetnosti so za MK jasne kot beli dan

Rezultati javnega razpisa za izbor kulturnih projektov na področjih umetnosti, ki jih bo v letu 2018 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo, so bili razdeljeni med štiri panoge, območja, kategorije ali umetniške dejavnosti ter ustvarjalnosti, ne pa za vse, kar samo še povečuje vsesplošni kaos na Ministrstvu za kulturo. Ko se je polemično oglasila predsednica komisije za knjigo mag. Nataša Konc Lorenzutti, sploh ni povedala, da za literaturo letos omenjenega razpisa ni bilo. Najbolje ocenjena umetnica v kategoriji intermedijske  umetnosti (opredelitev je v množini) je Maja Smrekar, letošnja dobitnica nagrade Prešernovega sklada in hkrati najbolj napadana med vsemi.

Img_00000806

Katarina Juvančič, foto Notranjci.si/Janez Pelko

Ocenjena je bila z 99 točkmi (od 100 možnih),kar je v bistvu že kar nacionalni genij, a to vseeno ni, ker je primat s sto točkami dosegel nič hudega sluteči glasbenik Samo Kutin s svojim projektom Širom-evropska turneja. Ministru za kulturo Antonu Peršaku taka turneja prav gotovo ne bi uspela. Imamo pa še eno dobitnico stotih točk, to je Katarina Juvančič s turnejo ob 20. obletnici Katarinine Škotske, kar je prav gotovo velik ali glede na število točk že kar največji možni prispevek k bogatitvi slovenske nacionalne kulture. Dobil sem protestna pisma kandidatov ali prijaviteljev svojih programov, ki so za to kategorijo dobili eno samo točko ali pa nobene. Saj omenjeni, da se razumemo, niso nič krivi, če je ministrstvo s svojimi strokovnimi komisijami tako in določi, da je nekdo vreden sto točk, nekdo pa samo pet.

celarc headshot1

Aljaž Celarc, foto spletne strani

Na podlagi predloga strokovnih komisij za posamezna področja je bilo izbranih 135 javnih kulturnih projektov, ki bodo sofinancirani iz državnega proračuna, in sicer: 34 na področju vizualnih umetnosti (te smo že predstavili), 16 na področju intermedijskih umetnosti (te objavljamo danes), 28 na področju uprizoritvenih umetnosti in 57 na področju glasbenih umetnosti.

scca-promo-2013-720x343

Zavod SCCA

Kot smo že omenili, so strokovne komisije za arhitekturo in oblikovanje (tega razpis ne pokriva), resna glasba, opera in balet, druga glasba (Ministrstvo za kulturo je oboje združilo v popolnoma nepregledno enoto, pri kateri je največ finančne škode povzročilo ravno resnim glasbenikom, zmagali pa so neresni. Naslednja je intermedijska komisija, v kateri je že desetletja glavni, če ne edini ali z najmočnejšim vplivom Srečo Dragan, medtem ko je njegova žena stalno zaposlena na MK in ima pregled ravno nad vsemi temi področji umetniških ustvarjalnosti. Potem so še komisije za knjigo, ljubiteljsko dejavnost, promocijo in mednarodno sodelovanje, vizualne umetnosti (izbor smo že predstavili), uprizoritvene umetnosti, in sicer dve različni komisiji: za programe javnih zavodov in programe in projekte nevladnih organizacij in samozaposlenih…

Sovre 32191420_10213619946752075_7172486395229896704_n

Claudi Sovre Mikelj, foto FB profil

Kaj je za Ministrstvo za kulturo “intermedijska umetnost” ?

Intermedijske umetnosti so področje umetnosti, ki se navezuje na sodobne umetniške prakse, ki v raziskovanju novih izraznih možnosti in ob načelu spajanja (v nasprotju z analogno interdisciplinarnostjo in multimedijo) segajo preko meja etabliranih umetnostnih zvrsti, pri čemer se kreativno in v polemičnem družbenem kontekstu navezujejo na uporabo novih tehnologij, novih medijev, segajo pa tudi na presečišče znanosti in umetnosti. V praksi se najbolj pogosto manifestirajo kot intermedijska instalacija, razstava in interaktivni performans ter intervencija v javnem prostoru.

Zorman MG_0705_resize

Brane Zorman, foto Kibla

Projekt je posamezna kulturna aktivnost, ki je po zasnovi, vsebini, izvedbi in obsegu zaključena celota, kar je mogoče razbrati iz prijaviteljevih v celoti izpolnjenih prijavnih obrazcev in obveznih prilog. Je dostopen javnosti in bo izveden v letu 2018.

Postprodukcija zajema celoten načrtovani obseg realizacije ponovitev in gostovanj projekta v letu 2018.

Koprodukcija je enakovreden odnos dveh ali več izvajalcev (nevladne kulturne organizacije s statusom pravne osebe, javni zavodi), ki združijo kreativne potenciale in sredstva za uresničitev skupnega projekta (dodatni finančni vložek ni vezan na njihov siceršnji vložek v prostoru, tehniki, kadrih ali storitvah). Koprodukcija pomeni, da so vsi partnerji odgovorni za realizacijo projekta, prijavitelj koprodukcije pa je le eden (izvršni producent), čeprav vsi partnerji delijo enako odgovornost glede izvedbe koprodukcijskega projekta in so upravičeni do enakovrednih skupnih referenc, skladno z medsebojnim pisnim dogovorom.

Koprodukcijska razmerja ureja podpisan dogovor, v katerem so jasno opredeljene odgovornosti in dolžnosti posameznega partnerja ter natančno razmejene vse obveznosti (finančne, vsebinske, kadrovske, izvedbene). Podpisani dogovor med koprodukcijskimi partnerji, ki ne predvideva financiranja iz iste proračunske postavke ali iz istega razpisa Ministrstva za kulturo, je obvezna priloga k prijavi koprodukcijskega projekta. Na področju vizualnih in intermedijskih umetnosti prijavitelj v vlogi fizične osebe ne more nastopati kot izvršni producent ali koproducent.

Soorganizatorstvo je odnos prijavitelja kot nosilca projekta, in drugih soorganizatorjev (nevladne kulturne organizacije s statusom pravne osebe, javni zavodi, samozaposleni na področju kulture), ki s svojimi deleži (prostor, kadri, storitve, tehnična podpora in druga sredstva) pristopijo k realizaciji projekta. Vložek soorganizatorjev je finančno ovrednoten, pravice, odgovornosti in dolžnosti za izvedbo projekta pa nosi izključno prijavitelj. Podpisana izjava soorganizatorja, ki ne predvideva financiranja iz iste proračunske postavke ali iz istega razpisa Ministrstva za kulturo, je obvezna priloga k prijavi projekta, ki vključuje soorganizatorje. Na področju vizualnih in intermedijskih umetnosti prijavitelj v vlogi fizične osebe ne more nastopati kot soorganizator, lahko je vabljen kot razstavljalec ali kurator in mu pripada avtorski honorar, vključno z morebitnimi potnimi stroški in stroški bivanja.

Smrekar 006

Maja Smrekar, foto spletna stran

Razstavnina ne pokrije nikakršnih dejanskih stroškov razstavljalca

Razstavnina je avtorski honorar umetniku, ki javno predstavi svoja umetniška dela v okviru razstavnega ali performativnega projekta. Ministrstvo ga uvršča med obvezne stroške na področjih vizualnih in intermedijskih umetnosti in določa najnižje bruto obsege: najmanj 500,00 EUR za osebno razstavo ali osebni performativni projekt iz tekoče produkcije, najmanj 1.500,00 EUR za pregledno razstavo ali pregledni performativni projekt in najmanj 3.000,00 EUR za retrospektivno razstavo ali retrospektivni performativni projekt. V primeru skupinske razstave se vsaj 20 % pogodbene vrednosti nameni sodelujočim umetnikom. Razstavnine brez posebnega pisnega dogovora z avtorjem ni dopustno nadomestiti s produkcijskim vložkom ali katalogom.

watermark-image

Produkcija Gangl Tomislav s. p.

Odprti ateljeji so začasni produkcijski in predstavitveni prostori, ki niso razstavišča, lahko pa kot bivalne ali delovne enote za določen čas (vsaj 14 dni zdržema, razen sobote in nedelje) služijo javnim kulturnim projektom na področju vizualnih umetnosti. Namenjeni so posameznikom in skupinam, po statusu fizičnim in pravnim osebam za komunikacijo z javnostjo prek različnih razstavnih in popularizacijskih dogodkov.

KID-Pina-1024x296

KID Pina

Referenčna prizorišča so tiste galerije in drugi prireditveni prostori, ki so se v preteklosti uveljavili prek razstavnih in performativnih dogodkov s področij vizualnih oz. intermedijskih umetnosti in pri katerih so udeleženi strokovnjaki s teh področij (referenčni kustosi in kuratorji). To izkazujejo z medijskimi odzivi in CV sodelujočih strokovnjakov, ki sodijo med obvezne priloge.

Referenčni kustosi in kuratorji za področje sodobnih vizualnih in intermedijskih umetnosti so strokovnjaki, ki so s svojim delom v preteklosti izkazali usposobljenost za kritiško presojo, proučevanje in promocijo sodobnih vizualnih oz. intermedijskih umetnosti. To izkazujejo s CV, ki sodijo med obvezne priloge.

Zelena-miza-DUM

DUM Društvo umetnikov – Zelena miza, foto spletne strani

Katera so podpodročja Inermedijske umetnosti ?

Ministrstvo na področju intermedijskih umetnosti razpisuje štiri podpodročja:

extraction_hormones

Špela Petrič (levo), foto spletna stran

Produkcija in postprodukcija v Sloveniji

Podpodročje je namenjeno prvi izvedbi intermedijskega projekta slovenske produkcije in slovenskih umetnikov na območju RS ali v zamejstvu, ki je po obsegu enovit, časovno in izvedbeno pa zaključena celota, je dostopen javnosti in bo izveden v letu 2018. Postprodukcija v Sloveniji in zamejstvu obsega ponovitve prvoizvedene produkcije, vendar ne starejše od enega leta.

D 14732219_10154285271668110_1967889855696070930_n

Zavod za kulturo delavski dom Trbovlje

Postprodukcija na referenčnih prizoriščih v tujini

Podpodročje je namenjeno gostovanju projekta slovenske produkcije in slovenskih umetnikov po prvotni izvedbi v Sloveniji na referenčnem prizorišču v tujini, vendar ne starejšega od enega leta. Vabilo tujega partnerja s specifikacijo prevzetih stroškov je obvezna priloga vlogi prijavitelja. Poleg omejitve zaprošenega zneska, navedene v sedmi alineji posebnih pogojev 6.2.4.1., lahko prijavitelj zaprosi za največ 70% celotne vrednosti gostovanja. Pravne osebe lahko zaprosijo za sofinanciranje organizacije gostujočega slovenskega projekta in s tem povezanih stroškov, umetniki pa le za svoj avtorski honorar za lasten avtorski projekt, ki pa lahko zajema tudi morebitne potne stroške in stroške bivanja (če teh ne krije gostitelj).

Iliuminacije_foto-DK

Zavod Gulag, foto DK

Prvi avtorski projekt

Prvi avtorski projekt je neposredna podpora za ustvarjalno delo fizičnih oseb, mlajših samozaposlenih v kulturi ali absolventov visokih šol ene od umetnostnih smeri na področju intermedijskih umetnosti, ki že lahko izkažejo reference tudi izven študijskega procesa ter v letu 2018 ne bodo dopolnili 30 let in jim prijavljen avtorski projekt omogoča realizacijo lastnega avtorskega projekta na področju intermedijskih umetnosti. Izbrani prijavitelji lahko zaprosijo le za svoj avtorski honorar, ki pa lahko vsebuje tudi druge stroške kot na primer potne stroške in stroške bivanja.

emanat_mesecka_junij_2018

Zavod Emanat

Delovne štipendije

Podpodročje je namenjeno sofinanciranju delovnih štipendij samozaposlenih v kulturi, ki opravljajo poklic s področja intermedijskih umetnosti in ki v letu 2018 še ne bodo dopolnili 36 let. Namen delovne štipendije je spodbujanje ustvarjalnega, raziskovalnega in samoizobraževalnega dela ter s tem povezane mobilnosti posebej nadarjenih intermedijskih ustvarjalcev, brez odvisnosti od neposredne izvedbe konkretnih projektov. Vrednost sofinancirane delovne štipendije je 5.000 EUR. Delovna štipendija ni namenjena neposredni umetniški produkciji, lahko pa je priprava nanjo, če je to utemeljeno z zahtevnostjo projekta. Delovna štipendija ni namenjena modifikacijam že izvedenih projektov.

9a95e57795

Inštitut Egon March, foro splet

Na intermedijskem področju bodo na vseh projektno naravnanih podpodročjih prednostno obravnavani projekti, ki v vsebinski utemeljitvi in izvedbenem načrtu izkazujejo skladnost s cilji razpisa, se navezujejo na kreativno uporabo sodobnih tehnologij, zajemajo različne oblike, prakse in izraze na presečišču sodobne raziskovalne umetnosti v povezavi z znanostjo in tehnologijo ter zavezujoče izkazujejo načrtovanje postprodukcij.

nina

Nina Jeza, foto spletna stran

INTERMEDIJSKE UMETNOSTI

Prijavitelj Naslov projekta Število točk Odobrena vrednost v €
Aljaž Celarc delovna štipendija 91

5.000,00

Claudi Sovre Mikelj SOVRE 82

2.237,00

Zavod SCCA Pretakanje časa 82

2.157,00

Brane Zorman CANS 83

4.853,00

Maja Smrekar Projekt K-9 – gostovanja v tujini 99

3.767,00

Zavod Gulag FlaNeuron 82

4.794,00

Emanat, zavod za razvoj in afirmacijo plesa in sodobne umetnosti Jitakami 82

4.794,00

Dum – društvo umetnikov Letsink 82

4.794,00

Zavod za kulturo delavski dom Trbovlje Corvus corax / Krokar / Botanična sonda 84

4.011,00

Inštitut Egon March Sloven.IA.nevoIS 84

3.728,00

Nina Jeza Čivkanje od onkraj 82

2.413,00

Društvo Trbovlje novomedijsko mesto VR Simulator letenja in starejša dela pionirjev intermedijske umetnosti 94

4.580,00

Kid Pina RADIA – intermedijska inštalacija 88

5.145,00

Društvo za sodobno umetnost X-OP Miha Erjavec: Nano-grafiti 82

4.195,00

Produkcija Gangl Tomislav s.p. Poligon Junakov 82

4.794,00

Špela Petrič delovna štipendija 81

4.736,00

Iz teh rezultatov ni razvidno prav veliko, razen da jih lahko preberete. Sumite pa celo, da so nekatera društva povezana ali ista in dobivajo denar dvakrat. Dvakrat pa tudi tisti, ki so se prijavili tako na intermedijske umetnosti kot na glasbene umetnosti, kot smo opazili.

10860899_845844612138699_2801219286895419909_o

Društvo Trbovlje novomedijska umetnost

Marijan Zlobec

One thought on “Intermedijske umetnosti so za MK jasne kot beli dan

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.