Promenada z lubenicami kot pokrivali na glavi Tine Kolenik

Ljubljanska galerija Kresija bo zvečer ob 20. uri odprla povsem nevsakdanjo razstavo dvoletnega cikla fotografskih selfijev s skupnim naslovom Promenada multimedijske umetnice Tine Kolenik, sicer asistentke za kostumografijo na AGRFT. Cikel je nastal pri njej doma in tako, da se je fotografirala po razpoloženju in potem, ko je na tržnici kupila sveže in najlepše lubenice, jih razrezala in iz njih sestavila nad dvajset pokrival, ki ponazarjajo različne sloje ljudi, tako moških kot žensk, različne vere in družbene statuse. Draž ali čar razstave je, da je vse zelo prepričljivo in avtentično, vsebinsko zaokroženo, čeprav ostaja glava ali obraz samo njen.

Sejk.jpg

Tina Kolenik kot arabski šejk

Bistvo njene razstave so vsekakor selfiji s pametnim telefonom kot nova izrazna fotografska tehnika, ki je zamenjala profesionalne fotoaparate in vse, kar je povezano s klasično in digitalno fotografijo.

Vojak.jpg

Vojak

Selfije je delala s pomočjo običajnega, rekli bi turističnega pomagala, zložljive palice, kot jo turistom pred milansko stolnico prodajajo za deset evrov; nekaj časa so jih tudi pri nas, potem pa je meda obveljalo, da so palice prepovedane, češ da so nekakšno hladno rožje oziroma da motijo druge ljudi v prostoru.

Deznik.jpg

Dežnik

Izbor tehnike je podrejen vsebini izpovedanega. Če je Promenada nekako povezana z ljubljanskih Tivolijem pred drugo svetovno vojno s sprehodi po tedanji Aleksandrovi cesti in Latermanovem drevoredu, je to zgolj en vidik naslova, saj promenade v resico ne vidimo, si pa lahko zamišljamo domnevno njeno sporočilo kot navezovanje stikov med mladimi, svobodnimi Ljubljančani v iskanju možnih partnerjev, ali komunikacije starejših in razkazovanje svoje meščanskosti, česar danes ni več. Je pa še vedno promenada do Tivolskega gradu in Švicarije.

Partizanka.jpg

Partizanka

Pomen glave Tine Kolenik je v njeni ali svoji večizraznosti in večpomenskosti. Ženska ve, da nikoli ni ena sama, niti ne samo svoja, ampak je lahko vedno še kakšna ali “drugačna”, če ne čisto zares, pa v domišljiji, predstavi, želji, refleksiji, družbenem in idejnem ali celo ideološkem ter zgodovinskem kontekstu.

Dama.jpg

Dama

Tina Kolenik posoja svojo glavo najraje predstavnikom določenih ver ali religij, kot da bi vedela, da je v njih ali tam najmanj svobode; čim si na glavo nekaj daš, nisi več svoboden, bi lahko rekli. Vsi najvišji predstavniki ver nosijo pokrivala, razen budistov, ki pa so obriti in pri njih spregovori gola glava.

Pop.jpg

Pravoslavni pop

Pri selfijih Tine Kolenik se zdi, da njihova ideološka moč ne izvira iz glave, ampak iz tistega, kar si na glavo dajo, tako da pokrivalo govori namesto njihovih ust.

Duh.jpg

Duh

Tina noče bit zgolj človek, ampak še vsaj metaforično določen predmet, rastlina oziroma plod, a v resnici je jedro lubenice rdeče kot kri.

Feredza.jpg

Muslimanka s feredžo

Rada provocira, izziva, se spogleduje, se testira in išče svoje dimenzije kot selfijevski objekt in vsebinski subjekt, tako da vsakokrat najde in izpoveduje svoje različne zgodbe. Pomemben je proces nastajanja in odločitve, kaj bo na koncu ustvarjalnega procesa postala.

Jud.jpg

Ortodoksni jud

Nikoli ni ista, nikoli ni samo ena. V njej je vedno še nekaj prostora za nekoga, ki prav tako obstaja, nekje in drugje, ne le v njej, fizično in imaginarno.

Slusalke.jpg

Dekle s slušalkami

Postavlja se vprašane, kakšne so izrazno-tehnične možnosti likovnega izražanja zgolj s selfiji, žensko glavo in “preparirano” lubenico? Očitno so velike, domiselne, polno zaokrožene po svoji vsebini in smislu, po svojem pogledu na nevarno žensko, ki zlahka dominira nad “ostalimi” upodobljenimi figurami.

Cilinder.jpg

Gospod s cilindrom

Na razstavi v Kresiji imamo Tinin jaz in drugi jaz, pravzaprav že park ali panoramo drugih jazov.

Dez.jpg

Dež

Cikel Promenada je nastajal dve poletji, tako da je bilo potrebno vse najprej “skicirati”, zasnovati cikel, postaviti časovno in vsebinsko distanco in celovitost cikla, zatem pa vse še enkrat ponoviti “na čisto”. Posebnost same postavitve je desna stena v galeriji, na katero je Tina Kolenik prilepila kar 8840 lubeničinih pešk, za kar je potrebovala 49 ur dela.

Skof.jpg

Škof

Posebno zahtevna pa je bila še sama studijska izdelava, izbira materiala in dimenzij slik, pri čemer pa je poleg profesionalnega fotografskega studia imela glavno besedo le avtorica sama.

Nuna.jpg

Nuna

Vseh pokrival na razstavi je osemnajst, poleg njih pa so še dve lubenici in tri lubenične teksture.

Kraljica.jpg

Kraljica

Goba.jpg

Goba

Kosara.jpg

Košara

Laibach.jpg

Frontman skupine Laibach

Marijan Zlobec

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s