Jezikoslovec Maks Pleteršnik kot romaneskni junak

Celjska Mohorjeva družba je jesensko sezono literarnih matinej začela s predstavitvijo romana o slovitem slovenskem jezikoslovcu, publicistu in znanstveniku Maksu Pleteršniku. Napisal ga je Rudi Mlinar, avtor več biografskih in drugih romanov.

Pleterski

Srečanje v knjigarni Celjske Mohorjeve družbe, vse fotografije Marijan Zlobec

Pleteršnik je veliko večji Slovenec kot se nasploh ve in o njem učijo v šoli. Poznajo ga žal le še rojaki iz Pišec, Brežic, pa slavisti in jezikoslovci. Malokdo je videl, kaj šele prelistaval ali celo bral njegov veliki Slovensko-nemški slovar (1895), ponos slovenskega jezikoslovja vseh časov. Čeprav je pred desetletji izšel njegov reprint, pa sam natis ni najbolje uspel.

Pleterski 5 IMG_5998

Dr. Tanja Ozvatič

Ravnateljica Celjske Mohorjeve družbe dr. Tanja Ozvatič je predstavitev romana o Maksu Pleteršniku umestila v slovesnosti v Pišecah, kjer je medtem že potekal Pleteršnikov dan v organizaciji Društva za varovanje maternega jezika, naravne in kulturne dediščine Maks Pleteršnik, Strokovnega odbora za slovenski jezik Maksa Pleteršnika in Celjske Mohorjeve družbe. Geslo srečanja, na katerem so predstavili tematsko številko mednarodne revije Slavia Centralis, v kateri so objavljeni referati z lanskoletnega pišeškega simpozija, in Mlinarjev roman o Pleteršniku, je bilo:“Rastem, boljšam se. To je smisel življenja človekovega.”

Pleteršnik 6 IMG_6003

Rudi Mlinar

Pisatelj Mlinar se je odločil za “okvirni” roman iz časovno poznega Pleteršnikovega življenja. Dogaja se v začetku dvajsetih let 20. stoletja. Študent Robert “izpod Uršlje gore” (pisateljev drugi jaz) se odpravi v Pišece, da bi se srečal z osemdesetletnim Maksom Pleteršnikom in se mu opravičil, ker ga študenti niso prepoznali, ko se je udeležil predavanja Antoina Meilleta na ljubljanski univerzi.

Pleterski 1 IMG_6016

Dr. Marko Jesenšek

Pleteršnikova biografija je razčlenjena v šestih dneh, ko je jezikoslovec pripovedoval o dogodkih iz svojega življenja, Robert pa si jih je zapisoval. Tako je nastala pričevanjska romaneskna podoba in bralec dobi vtis, kot da je bilo vse tako ali resnično. K dialogom Mlinar dodaja bogate opise Pišec in okolice ter ljudi, Pišečanom.

Pleterski 4 IMG_6000

Urednica Cvetka Rezar

Spremno besedo je napisal dr. Marko Jesenšek. Dotaknil se je širšega, bolj znanstvenega aspekta oziroma pogleda na Maksa Pleteršnika, a ne mimo samega romana. Podrobno predstavi vse romaneskne “dneve” po temah in vsebinah, seveda spominjanje na očeta in mamo, na šolanje v Nemški gimnaziji v Celju, študij na Dunaju in prve zaposlitve (Maribor, Celje, Gorica, Trst), na delo pri Slovenski matici, prizadevanje za ustanovitev Društva slovenskih pisateljev ter druženja z znanimi Slovenci, potem pride nedelja in obisk maše v Pišecah, tako da lahko opiše cerkev. Peti dan je namenjen Slovarju in Pleteršnikovemu pogledu na delo, ki so ga še pred njim opravili Vodnik, Metelko, Ravnikar, Murko, Caf, Miklošič, Levstik in Cigale, organizacijo natisa pa je prevzel škof Pogačar, ki je leta 1880 imenoval odbor za pripravo Slovensko-nemškega slovarja, 22. februarja 1883 pa je z dekretom predal urejanja slovarja Pleteršniku. Prvi del (knjiga) je izšel leta 1893, drugi pa že 1895. Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar obsega 104.200 besed in je imel 1861 strani.

Pleterski 3 IMG_6007

Dr. Milan Jazbec

Diplomat, veleposlanik dr. Milan Jazbec pa je napisal uvodno besedo, v kateri ocenjuje roman kot pristen, iskren in temeljit zapis Pleteršnikovega življenja in hkrati kot odo Pišecam. Pisec pa še ugotavlja, da so kraji brežiške občine s Pišečanom Maksom Pleteršnikom in z Mostečanom Jožetom Toporišičem zapisani v osrčje slovenske identitete in jezikoslovne zgodovine.

Velik delež pri celotnem projektu Maksa Pleteršnika v Pišecah ima Martin Dušič. Nekako neprijetno je odmevala njegova izpoved, da Pleteršnikova domačija kot muzej ni našla mesta med slovensko kulturno dediščino kot spomenik državnega pomena in kot taka (le lokalnega pomena) seveda ne dobiva niti državne, kaj šele mednarodne finančne podpore, čeprav je Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar eden največjih dosežkov jezikoslovne Evrope v onem času, ne nazadnje gre še za nemški jezik in njegov slovarski opis. Ko bodo zanesenjaki, ki delajo brezplačno, odšli, se je bati, kaj bo s Pleteršnikovo dediščino.

Pleterski 2 IMG_6028

Martin Dušič

Uredniško nalogo je prevzela Cvetka Rezar. Med drugim je menila, da ne gre toliko za samo znanstveno podobo Maksa Pleteršnika kot za širše zasnovano delo, o ljudeh, domačinih, dobi, a na romaneskni način.

Na koncu se je pojavilo vprašanje, zakaj Slovensko-nemški slovar ni izšel pri Mohorjevi družbi, a je vprašanje za nastopajoče bilo pretežko, dalo pa bi se nanj odgovoriti, da se je Cerkev s škofom prva zavedala pomena slovenskega slovarja in temu primerno ukrepala.

Marijan Zlobec

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.