Zagrebška likovna akademija se predstavlja v Equrni

Z razstavo v Galeriji Equrna želijo ljubljanski publiki predstaviti pet mladih umetnikov iz Zagreba, še študentov, a so vsi  že umetniki z različnimi ustvarjalnimi izrazi. Združeni so v emociji optimizma, ki “krčevito utišuje krik brezupa v umetnosti, krik o smrti “štafelajnega” slikarstva. Oni so tukaj, da bi izpodbili te trditve. Pa vendarle si ne smemo domišljati, da to delajo zaradi nas, publike, ker oni to delajo izključno in samo zaradi samih sebe.”
ZA 2 IMG_7082

Zadovoljstvo zagrebških študentov, vse fotografije Marijan Zlobec

V Ljubljani se predstavljajo  Mihael Klanjčić, Mia Maraković, Marija Matić, Iva Zagoda in Anđela Zanki.

ZA 1 IMG_7057

Nagovor galerista Arneja Brejca

Arne Brejc je omenil, da danes odpirajo prvo razstavo, ki je plod sodelovanja in izmenjave dveh likovnih akademij, ljubljanske in zagrebške. Pred kakšnim letom so v Galeriji Equrna začeli razmišljati, kako bi “nadgradili” sodelovanje z ALUO, ko so imeli za seboj že nekaj razstav in so vedeli, da bo potrebno najti nove načine, sicer bo zanimanje na obeh straneh zamrlo. Prišli so do ideje, ki jim jo omogočajo odprte meje Evrope in ki jih je kot ideja vedno zanimala: sodelovanje in izmenjava ALUO z drugimi akademijami v Evropi in bi te razstavljale dela svojih študentov v galerijskih prostorih Equrne.

ZA IMG_7067

Gostje iz Zagreba ob predstavitvi

Brejc je poudaril, da se je predstojnik slikarskega oddelka na ALUO Žiga Kariž  zelo zavzel, da bi do take realizacije prišlo, in kar se je z zagrebško razstavo kot prvo zgodilo.

Iz zagrebške akademije, tako Brejc, prihajajo mladi, talentirani, s svojimi avtorskimi poetikami oblikovani študenti in študentke, umetniki, ki jih zanima slika in slikarstvo.

ZA 3 IMG_7065

Besede dekanje Lucije Močnik Ramovš

Brejc se je zahvalil umetniku in profesorju na Zagrebški likovni akademiji Damirju Sokiću in kustosinji Tanji Škrgatić, ki sta naredila izbor avtorjev. V Ljubljano nista prišla, ker je istočasno potekala prireditev v okviru Muzeja sodobne umetnosti v Zagrebu.

ZA 9 IMG_7105

Obiskovalci Equrne

Zagrebška akademija je naslovila razstavo svojih študentov v Ljubljani kot Best Forehand.

ZA 9 IMG_7101

Dela Marije Matić

Drugo plat, to je ljubljansko akademijo, njene načrte in razstavne programe, možnosti sodelovanja ter besede priznanja in zahvale zagrebškim gostom pa je izrekla dekanja ALUO Lucija Močnik Ramovš.

ZA 6 IMG_7091

Mihael Klanjčić

Povzemamo nekaj predstavitvenih karakteristik, objavljenih še pred razstavo, ki so jo nocoj odprli v Geleriji Equrna.

“Mihael Klanjčić na običajno slikarsko “štafelajno” podlago lepi papir in folije različnih, skoraj neonskih barv. Folije, ki jih izbira, niso naključen izbor. Njihova intenziteta in sijaj spominja na Petera Halleya in njegovo upora bo day-glo barv, to hiper-realizacijo resničnih barv pa povezujemo prav z duhom današnjega časa, v katerem mora vse biti «intenzivno resnično», da bi privabilo in izvabilo našo koncentracijo. Največji vizualni dogodki v Mihaelovem delu se nahajajo na robu slike, kjer se “berejo” vsi ročni in tehnični postopki, ki so obenem tudi končni rezultat slikanja. On to dela kljub vsem konvencijam, ki jih je slikarstvo do zdaj izgradilo, vključujoč tudi primarno slikarstvo v 70-ih letih prejšnjega stoletja.

ZA 5 IMG_7087

Mia Maraković

Čeprav delo Mie Maraković na prvi pogled spominja na pozna 50-ta leta in informel, ga ne moremo primerjati ne s poznimi 50-imi leti, kot tudi ne z informelom, ker se danes o izkušnjah informela lahko le pogovarjamo. Ona v svoji zavesti ni v 50-tih letih, niti ne v 60-tih letih, ona je le in samo v svoji glavi in reciklira dogodke, doživetja, misli. Vsaka slika ima svojo posebnost v svojem stališču o lastni dokončanosti v lastnem stadiju.

IMG_7108.JPG

 

Mia Maraković – Brez naslova, 2018

Mia se ne obremenjuje z vprašanjem, kdaj je slika končana, s tem večnim in nikoli razjasnjenim vprašanjem, ki muči skoraj vsakega slikarja: »Kdaj se je treba ustaviti?« Ona svoja dela pušča, da živijo sama zase, pri tem pa istočasno beleži sledi od včeraj, od predvčerajšnjim in od jutri, pri tem pa skoraj v celoti zanemarja podlago, ki pri Mii diha v skladu z amplitudo telesne ali duhovne vzburjenosti.

ZA 8 IMG_7098

Marija Matić

Ekstenziven ekspresionizem v delu Marije Matić, ki svoj metafizični tok usmerja proti življenju, nas lahko, ko gledamo dela, z veliko intrigo drži «zalepljene» na steno galerije. Marija je skozi avtoportrete in portrete uspela izživeti in izraziti sebe ob popolnem ignoriranju slehernih zakonov anatomije, figure… Ali imajo ravno zaradi tega ekspresionističnega izraza njena dela v sebi tisti tako potreben krik v svetu, skoraj divji krik velikega strahu, ki obupuje zaradi sveta, takšnega kot je? Sodoben nemir, ki ga Kierkegaard označuje kot sinkopo svobode, Heidegger pa kot samorazkritje bitij na svetu. Ta nemir se odraža v antiharmoničnem idealu prikazanih portretov, v katerih je poudarek dan »moči« izraza, ne pa »lepoti«.

ZA 4 IMG_7083

Iva Zagoda

Pri Ivi Zagodi gre za sinestetična dela. Avtorica, za katero je glasba izjemnega pomena, zvočne dražljaje doživlja kot sprožilec za opredmetenje vizualnih doživetij. Z uporabo spreja, pastelov, markerjev itd. je neobremenjenost s konvencijami tisto, kar Iva poudarja na slikarskem platnu. Njena dela vsebujejo zelo veliko kisika in nas vlečejo v breztežnostni prostor, prostor, ki je vzporeden z njihovim nastajanjem in popolnoma brez obremenjenosti, kar nas, ko jih gledamo, pelje do skoraj telesnega ugodja in pomirjenosti.

ZA 7 IMG_7093

Anđela Zanki

Anđela Zanki ima skoraj onkrajno spoštljiv odnos do platna, v procesu slikanja pa je bolj pazljiva kot precizna in mogoče v teh pridevnikih leži tudi najbolj pristen opis njenih del. Sled roke na njenih slikah je viden ravno toliko, kot to Anđela želi. Njene linije niso stroge niti popolno ravne, pravokotniki so, kot da bi lebdeli na površini platna, naslikani so fragilno, poetično in neposredno predstavljajo kopijo avtoričine osebnosti. Ta dela niso produkt slikarske revolucije, radikalnega stališča ali ekscesa znotraj tradicije, temveč so tradicija sama po sebi.

ZA 10 IMG_7117

Slikarja Tugo Šušnik in Žiga Kariž

Umetnost mora biti moralna, v delih Mihaela, Mije, Marije, Ive in Anđele, ne glede na to, ali gre za krhkost (fragilnost), energičnost, nekonvencionalen slikarski material ali ekspresijo, pa obstaja nedolžna čistost, ki jih združuje in primerno sovpada s problemom današnje družbe, v kateri so ravno te moralne lastnosti izrinjene na obrobje in so zaradi tega postale še bolj dragocene.” (Tanja Škrgatić)

ZA 11 IMG_7118

Slikarja Ksenija Čerče in Alen Ožbolt

Ta predstavitev je hkrati zelo natančna, analitična in povedna, manjka pa vprašanje, ali se aktualni študenti nemara ne ukvarjajo preveč z likovno, tu še posebej slikarsko zgodovino in s samo tehnično perfekcijo svojega obrtnega znanja, ki je vsekakor na višini, manj pa, ali akademija spodbuja svoje študente pri nastajanju prepoznavnih ustvarjalnih stilov, novih smeri in poetik, tistega jezika, ki bi v nadaljevanju zagrebške tradicije in zgodovine ponujali nekaj res novega, svežega, izvirnega in seveda provokativnega, da ne rečem šokantnega ali vsaj svobodnega, proč od znanega in že doživetega. Tega je še premalo.

ZA 12 IMG_7120

Živahnost in družabnost

Zakaj je tako ? Del odgovora je v preveliki zaprtosti naših prostorov in posledično v premajhnem komunikacijskem soočanju s sprotno ustvarjalnostjo v svetu. Drugo je materialna skromnost tega prostora, ki študentom ne omogoča potovanj in nasploh vsega, kar bi omogočilo enakopravni dialog z umetniškim svetom.

ZA 13 IMG_7112

Prišlo je veliko mladih

Ne bi rekel, da ustvarjalne samozavesti pri zagrebških študentih ni, a prevladuje pridnost in čistost, spomnimo na moralni aspekt, ki ga v svojem besedilu omenja Tanja Škrgatić, a je tudi z moralo, še posebej v umetnosti, tako, da ji kaj bolj “pikantnega” ne more ravno škoditi. Še posebej, ker je v našem življenju ravno morale čedalje manj, ponekod pa seveda manj kot nič. Žal pa tudi velika morala ne da sama po sebi velike umetnosti.

ZA 15 IMG_7110.jpg

Mihael Klanjčić – Arancione, 2018

Lepo pa je, če ob današnji umetnosti o morali sploh še kdo hoče spregovoriti.

Marijan Zlobec

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.