Republika Italija mora vrniti slovenski narodni skupnosti tri kulturne domove

Slovenci v Italiji so sprejeli obsežno spomenico o stanju slovenske narodne skupnosti v Avtonomni deželi Furlaniji Julijski krajini. V imenu predsednikov dveh krovnih organizacij Slovencev v Italiji: Sveta slovenskih organizacij in
Slovenske kulturno-gospodarske zveze Walterja Bandlja in Rudija Pavšiča so jo naslovili na vse vodilne slovenske politike. Kot je razvidno iz naslovnikov, obsežnega poimenskega seznama, poslanega medijem, sega spomenica od vseh predsednikov in podpredsednikov, ministrov, članov komisij, diplomatskih predstavnikov RS v Italiji (skupaj 35 naslovnikov), gre za najodmevnejšo in najpodrobnejšo spomenico doslej. Njen namen ni le opozoriti na stalno prisotnost Slovencev v Italiji in tamkajšnjem življenju in ustvarjanju na vseh ravneh, ampak še natančna kronika trenutnega stanja ter neuresničenost vseh zakonov, ki govorijo o slovenski skupnosti v Republiki Italiji.

NDom-001.jpg

Slovenci v Trstu zahtevajo vrnitev svojega Narodnega doma v celoti, foto Narodna in študijska knjižnica Trst

Spomenica

1) Slovenci v Avtonomni deželi Furlaniji Julijski krajini smo avtohtona narodna skupnost, ki je nastanjena na vzhodnem obmejnem pasu, kjer poteka državna meja med Italijo in Slovenijo.

2) Po drugi svetovni vojni, ko je prišlo do razmejitve, so se Slovenci v FJK na novo organizirali in obudili prosvetno, kulturno športno in vsesplošno družbeno dejavnost. Na novo je začela delovati slovenska šola, čeprav le v pokrajinah Gorica in Trst. Pomemben narodno-obrambni delež je imela tudi krajevna Cerkev. Slovenci so se tudi politično organizirali. Takratna politična razdelitev se še vedno odraža tudi danes. Takratne napetosti in nasprotovanja, pa so se predvsem po osamosvojitvi Slovenije vse bolj spremenile v tvorno sodelovanje, kar velja tudi za krovni organizaciji, Svet slovenskih organizacij SSO in Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo SKGZ.

ND IMG_9485.jpg

Laže je prisloniti venec k spominski plošči kot Narodni dom vrniti Slovencem, foto Marijan Zlobec

3) Leta 1999 je italijanski parlament sprejel okvirni zakon št. 482 za varstvo jezikovnih manjšin, v katerega je bila vključena tudi slovenska narodna skupnost v FJK.

4) Leta 2001 je italijanski parlament sprejel zakon št. 38 za zaščito slovenske jezikovne manjšine v FJK. Slovenci smo tako pridobili dolgo pričakovano globalno zaščito, ki nam omogoča spoštovanje in uveljavljanje manjšinskih pravic na podlagi trdnejše pravne osnove.

ND IMG_9515.jpg

Trije predsedniki: Ivo Josipović, dr Danilo Türk in Giorgio Napolitano 13. julija 2010 v Narodnem domu, foto Marijan Zlobec

5) Na podlagi 3. člena zaščitnega zakona 38/2001 deluje Institucionalni paritetni odbor, ki ga sestavlja 20 članov (10 slovensko govorečih in 10 italijansko govorečih). Odbor ima nalogo, da preverja raven izvajanja zaščitnih določil, ki so zapisane v omenjenem zakonu. Predsednica odbora ja prof. Ksenija Dobrila. Krovni organizaciji SSO in SKGZ imenujeta vsaka po dva člana. Na ravni odnosov med Republiko Italijo in slovensko narodno skupnostjo v FJK deluje v sklopu notranjega ministrstva še vladno omizje, ki se občasno sestaja v Rimu in mu sedaj predseduje podtajnik Nicola Molteni oziroma glavna direktorica oddelka za manjšine in državljanske pravice prefektinja Rosanna Rabuano.

ND 65511886.jpg

Italija težko vrne Slovencem, kar so jim že fašisti požgali

Zaščitni zakon se izvaja v 32 občinah v Italiji

6) Na podlagi 4. člena zakona št. 38/2001 so bile določene občine, na teritoriju katerih se izvaja zaščitini zakon. Skupno je 32 občin:

a. Tržaška pokrajina: Milje, Trst, Dolina, Repentabor, Zgonik, Devin-Nabrežina;

b. Goriška pokrajina: Doberdob, Tržič, Ronke, Zagraj, Sovodnje ob soči, Gorica, Števerjan, Krmin;

c. Videmska pokrajina: Dreka, Fojda, Grmek, Bardo, Naborjet-Ovčja vas, Neme, Praprotno, Podbonesec, Rezija, Šent Lenart, Špeter, Sovodnje, Srednje, Tipana, Tavorjana, Ahten, Čedad, Trbiž.

pan_7_1-1000x667.jpg

Fašistični požig Narodnega doma 13. julija 1920, foto Mario Tomarchio

7) 7. člen zakona št. 38/2001 priznava pravica do pravilnega zapisovanja slovenskih imen in priimkov. Še vedno pa so prisotne težave pri pravilnem zapisovanju slovenskih imen in priimkov na nekaterih dokumentih (npr. na potnem listu).

Pahor 22 IMG_8134.jpg

Boris Pahor je videl požig Narodnega doma, foto Marijan Zlobec

8) Na podlagi 8. člena zakona št. 38/2001 imamo Slovenci v FJK pravico do uporabe slovenskega jezika v odnosu do javne uprave. Člen prejema vsakoletno finančno dotacijo, ki jo koristijo javne uprave za uresničevanje njegovih določil. S temi sredstvi je Dežela FJK ustanovila Glavni urad za slovenski jezik, ki bo skrbel za pomoč občinam pri prevajanju iz italijanščine v slovenščino ter obratno. V okviru tega urada bo nastala mreža za uveljavljanje in koriščenje slovenskega jezika v javni upravi, v katero bodo vključene tudi občine.

pan_7_7-1013x1024.jpg

Vito Timmel – Požig Balkana (Narodnega doma), hrani Muzej Revoltella v Trstu

9) 9. člen zakona št. 38/2001 omogoča pravico rabe slovenskega jezika v izvoljenih telesih javne uprave. Ta pravica ni še v polnosti izpolnjena, saj se dosledno izvaja le v tistih občinah, ki so večinsko slovenske, in na goriški občini. Slovenski svetniki v tržaškem občinskem svetu nimajo še pravice, da spregovorijo v slovenščini. Prav tako se te pravice lahko poslužujejo v deželnem svetu FJK. Več težav je v občinah v videmski pokrajini.

zgo.si_6.jpg

Slovenski Trgovski dom v Gorici na stari razglednici

10) Na podlagi 10. člena zakona št. 38/2001 so bila določena območja, kjer je potrebno postaviti dvojezične table. Kljub raznim zavlačevanjem je bilo postavljenih kar nekaj tabel, precej dela pa je potrebno še opraviti, saj so v to vključena razna podjetja, ki upravljajo cestno mrežo.

Trgovski dom, 1903–1905.jpg

Trgovski dom je projektiral Maks Fabiani med 1903 in 1905,foto komen.si

11) Na podlagi 11. člena zakona št. 38/2001 je bila potrjena vsa prejšnja zakonodaja, ki je urejala slovenske šole v Italiji do leta 2001. Ustanovljen je bil Urad za slovenske šole pri deželnem šolskem skrbništvu (13. člen). Dobro se razvija sodelovanje z ministrstvom RS za izobraževanje. Dobro se razvija dvojezična šola v Špetru. Odprto je še vprašanje poučevanja slovenskega jezika v Železni in Kanalski dolini, ki je trenutno odvisno od letnega prispevka Dežele FJK. Dobro bi bilo, da bi se to uredilo v sklopu deželnega šolskega skrbništva. O šoli je precej določil tudi v 12. členu, ki predvideva posebna določila za videmsko pokrajino.

zgo.si_7.jpg

Maks Fabiani

12) Na podlagi 15. člena zakona št. 38/2001 bi morala na področju glasbene vzgoje biti ustanovljena posebna sekcija pri tržaškem Konservatoriju Giuseppe Tartini s slovenskim učnim jezikom. Ta člen ni bil še uresničen tudi zato, ker je prišlo sočasno z odobritvijo zaščitnega zakona do reforme konservatorijev.

TD IMG_7752.JPG

V vrnitvenem postopku sta še polovici 2. in 4. nadstropja

13) Na podlagi 16. člena zakona št. 38/2001 se financirajo inštitucije in dejavnosti. Sredstva so letno vključena v državni proračun in posledično dodeljena Deželi FJK. O njihovi porazdelitvi odloča Dežela na podlagi mnenja deželne posvetovalne komisije.

Republika Italija mora vrniti slovenski narodni skupnosti v FJK tri domove

14) Na podlagi 19. člena zakona št. 38/2001 mora Republika Italija vrniti slovenski narodni skupnosti v FJK tri domove:

a. Trgovski dom (Gorica) – stavba je v lasti državne domene. Vrnjeno je bilo pritličje, ki je v upravi Narodne in študijske knjižnice. V vrnitvenem postopku sta še polovici 2. in 4. nadstropja.

narodni dom sv.ivan_.jpg

Narodni dom pri Sv. Ivanu v Trstu januarja 2018

b. Narodni dom pri Sv. Ivanu (Trst) – stavba je v lasti dežele FJK, ki je namenila finančna sredstva za popravilo. S tem v zvezi je v teku odobritev načrta za obnovo, ki bo stekla v naslednjem letu. Nakar bodo prostori v glavnem dodeljeni v brezplačno uporabo Narodni in študijski knjižnici ter Slovenskemu raziskovalnemu inštitutu.

62520_738514_NarodniDom_7117562_medium.jpg

Slovenski Narodni dom pri Sv. Ivanu v Trstu so odprli leta 1903

c. Narodni dom v Ul. Filzi (Trst) – stavba je v lasti Tržaške univerze. Trenutno je v domu nastanjena ena izmed fakultet. Zaenkrat je bila dodeljena naši narodni skupnosti le mala dvorana v pritličju, ki jo upravlja Narodna in študijska knjižnica. Problem so sredstva, ki jih univerza potrebuje za selitev na drugo lokacijo. Obstaja tudi formalni dogovor med MZZ RS in italijanskim zunanjim ministrstvom, ki sta ga podpisala novembra 2017 min. Erjavec in min. Alfano, s katerim se je italijansko ministrstvo obvezalo, da bo poskrbelo za vrnitev te nepremičnine slovenski narodni skupnosti kot predvideva zakon št. 38/2001.

15) Na podlagi 21. člena zakona št. 38/2001 je določena zaščita družbenih, gospodarskih in okoljevarstvenih interesov. Člen se uresničuje, tako da so v razne urbanistične in krajinske komisije imenovani predstavniki slovenske narodne skupnosti, ki naj zagotavljajo, da se spoštujejo zgodovinske-kulturne značilnosti. Pri tem je pomemben 2. odstavek, ki namenja letna sredstva območju videmske pokrajine, kjer živi slovenska narodna skupnost.

conservatorio-di-musica.jpg

Po zakonu mora biti ustanovljena posebna sekcija pri tržaškem Konservatoriju Giuseppe Tartini s slovenskim učnim jezikom

16) Na podlagi 22. člena zakona št. u 38/2001 bi morale biti priznati slovenske sindikalne organizacije in dejavnosti. Edina slovenska sindikalna organizacija je na področju šolstva, ta pa kljub številnim prizadevanjem ni še priznana. Prav v tem času pa se zadeva premika v pravi smer.

archits03-620x300.jpg

Dijaki konservatorija med nastopom

17) 26. člen zakona št. 38/2001 določa, da ima slovenska narodna skupnost pravico do olajšanega zastopstva v poslanski zbornici in senatu. Ta določba ni bila še uresničena. Od povojnih let do danes je veljalo, da je bil slovenski predstavnik izvoljen na listi ene izmed vsedržavnih strank. To je bila prej Komunistična stranka Italije, v zadnjih letih pa to zagotavlja Demokratska stranka. Spričo spremenjenih družbenih in političnih razmer pa je izvolitev slovenskega predstavnika vedno bolj pod vprašajem, tako da je uresničitev tega člena zaščitnega zakona zelo pomembna. Senatorji stranke SVP (Južnotirolska ljudska stranka so marca letos vložili predlog za ustavno spremembo statuta Dežele FJK, v katerem bi moralo biti zagotovljeno slovensko predstavništvo v Deželnem svetu FJK. V kratkem se bo moral Deželni svet FJK izreči o tem predlogu.

sala-tartini-conservatorio-di-trieste.jpg

Koncertna dvorana Konservatorija Giuseppe Tartini v Trstu

18) Na podlagi 27. člena zakona 38/2001 je določeno finančno kritje zaščitnih zakonskih določil, ki je za triletje 2017-2019 določeno v višini € 10.000.000/letno.

19) Leta 2007 je Dežela FJK sprejela lasten zaščitni zakon št. 26, ki se sklicuje na državni zaščitni zakon št. 38/2001 in ki določa načine razdeljevanja sredstev za slovensko manjšino. Na podlagi tega zakona je bila ustanovljena deželna posvetovalna komisija, ki ima zelo pomembno vlogo v odnosu do deželne vlade Furlanije Julijske krajine in jo sestavljajo člani SSO, SKGZ, trije izvoljeni javni upravitelji slovenske narodnosti in predstavnik deželne šolske komisije. V tem trenutku komisiji predseduje pristojni deželni odbornik za odnose s krajevno javno upravo Pierpaolo Roberti. Novembra 2017 je bila sklicana 2. deželna konferenca o zaščiti slovenske manjšine, ki je opravila analizo izvajanja deželnega zakona 26/2007 za zaščito slovenske narodne skupnosti v FJK. Tudi v tem kontekstu je bilo ugotovljeno, da je glavno odprto vprašanje slovenska zastopanost v izvoljenih telesih. Omeniti je treba, da deželni volilni zakon predvideva olajšano
obliko izvolitve slovenskega predstavnika v Deželni svet FJK. To je edini italijanski zakonski člen, ki na ravni volilne zakonodaje omogoča olajšano izvolitev slovenskega predstavnika. Do danes ga je trikrat uspešno koristila stranka Slovenska skupnost.

Trst, 23. oktober 2018, poslano naslovnikom v Sloveniji 6. novembra.

Rudi Pavšič, predsednik SKGZ in Walter Bandelj, predsednik SSO.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.