Zlato kitajskih cesarjev v Narodnem muzeju Slovenije

Narodi muzej Slovenije v Ljubljani gosti dobesedno dragoceno razstavo Zlato kitajskih cesarjev. Blišč zlatih predmetov iz cesarske zakladnice dinastije Ming, natančneje, zbirka Dong Bo Zhai iz časa cesarja Wanlija (1573–1620), je po eni strani dokaz mojstrstva tedanje zlatarske obrti, po drugi strani pa prefinjenega okusa in ekonomske moči danes znamenitih vladarjev. Ti predmeti le redko zapustijo Kitajsko, v Sloveniji pa so na ogled prvič. Razstava vzbuja veliko, tudi mednarodno zanimanje in bo na ogled še do 15. februarja, ko jo bodo preselili na Dunaj. Razstavo je zasnovala Daša Pavlovič, ki je hkrati avtorica kataloških in razstavnih besedil.

Zlato IMG_2361.jpg

Direktorica Narodnega muzeja Slovenije mag. Barbara Ravnik, vse fotografije Marijan Zlobec

Razstava dokazuje dobro sodelovanje Narodnega muzeja Slovenije s kitajskimi partnerji, saj se že napovedujejo nekateri novi projekti, še posebej gostovanja kitajskih razstav pri nas. Podobno seveda gostovanja slovenskih razstav na Kitajskem.

Zlato 1 IMG_2363.jpg

Zlato je bilo vedno privlačno, ne glede na čas in prostor

Dong Bo Zhai je zasebna zbirka ustanovitelja Muzeja lepih umetnosti Qujiang v mestu Xi’an na Kitajskem. Na razstavi je predstavljenih 145 izbranih zlatih predmetov iz zbirke: izdelki iz časa cesarja Wanlija (1573–1620) dinastije Ming (1368–1644) prikazujejo cesarsko zlatarsko obrt v vsem njenem razkošju. Za večino se zdi, da izvirajo iz iste grobnice, izdelali so jih v delavnicah urada cesarskega dvora Yinzuoju, pristojnega za izdelavo nakita in zlatarskih izdelkov, datirani pa so v leto 1601.

Zlato 17 IMG_2341.jpg

Je človekova narava, na primer nečimrnost, ostala enaka skozi stoletja in tisočletja ?

Najvišjo stopnjo zlatarskega mojstrstva odražajo predmeti, izdelani v filigranski tehniki, ki je bila prej med zlatarskimi izdelki dinastije Ming razmeroma neznana. Izjemno natančna izdelava kaže na visok družbeni položaj in razkošje lastnikov predmetov, upodobitve zmajev s petimi kremplji in feniksov pa razkrivajo povezavo s cesarsko družino. Mogoče je, da so ti predmeti pripadali cesarskemu dvoru ali pa so bili izdelani in podarjeni članu cesarske družine.

Zlato 2 IMG_2367.jpg

Zlato ima svojo patino kot košarici z ročaji v obliki zmaja

Zbirka Dong Bo Zhai poleg cesarskega zlata sicer vsebuje tudi več bronastih posod iz obdobij pred dinastijo Qin (221–206 pr. n. š.), starodavne kipe Bude, porcelan iz različnih obdobij, tibetanske budistične relikvije in žigosane opeke jinzhuan, izdelane v cesarski opekarni za gradnjo Prepovedanega mesta v Pekingu in drugih cesarskih objektov v času dinastij Ming in Qing.

Zlato 10 IMG_2376.jpg

Razstava je oblikovana kot časovni  prostor

V starodavni Kitajski so bile estetske smernice in umetniške stvaritve bolj ali manj neposredno povezane z duhovnostjo. Zlata (jin) in srebra (yin) niso povezovali z družbenim položajem in ugledom, pač pa žad in bron, simbola nepodkupljivosti in moči. Prvotno je izraz jin pomenil kovino na sploh, šele pozneje je pridobil današnji pomen besede – zlato. Omenjeni primat duhovnosti torej ni izključeval zanimanja za žlahtne snovi. Materialno je bilo enakovredno duhovnemu, hkrati pa je omogočalo estetski užitek ob prefinjeno izdelanih in otipljivih predmetih.
Žlahtnost zlata so Kitajci začeli ceniti šele pod vplivom severnih nomadskih plemen. Od 6. stoletja pr. n. š. pa je zlato postalo bahavi simbol bogastva.

Zlato 4 IMG_2385.jpg

Zlati obesek z dišavnico v obliki vodne kaplje

Dinastijo Ming je ustoličil Zhu Yuanzhang (1328–1398) leta 1368 in si izbral cesarsko ime Hongwu (vladal 1368–1398). Zavladal je nad takrat največjim, najbogatejšim in najgosteje naseljenim imperijem. Za prestolnico je razglasil Nanjing, a jo je tretji cesar dinastije Ming, Yongle (1403–1424), leta 1421 preselil v Peking. Tam je bila zgrajena tudi nova cesarska palača, imenovana Prepovedano mesto.

Zlato 3 IMG_2375.jpg

Zlati izdelki iz zgodovine danes le še muzejski predmeti

Ming – v kitajščini pomeni »svetel, bleščeč« – je bilo primerno ime dinastije, katere 276 – letno vladavino so zaznamovali stabilnost, gospodarska moč in velik razcvet umetnosti, kulture, raziskovanja in tehnologije. Kitajska se je preoblikovala iz zgolj agrarnega v vse bolj trgovsko in obrtno usmerjeno cesarstvo. Blaginja je povečala število prebivalstva (ob ustanovitvi dinastije je imel imperij približno 65 milijonov prebivalcev, ob koncu pa 175 milijonov) ter pripomogla k materialnemu vzponu novih družbenih slojev, kot so bili trgovci in poslovneži.

Zlato 5 IMG_2386.jpg

Zlato ne bo nikoli nehalo biti v funkcijah, kot jih je imelo že doslej

Zlato, skupaj z žadom in svilo, je bilo prestižna surovina, hkrati pa je veljalo za pomemben simbol družbenega položaja in bogastva. Zlato posodje je ostalo privilegij cesarja in njegove družine; to so urejali celo posebni zakoni.
Sčasoma so ljudje vse manj upoštevali stroge predpise, ki so uporabo zlata skušali omejiti zgolj na cesarsko družino. Premožne ženske so začele nositi zlato in biserno naglavno okrasje. Premožni posamezniki so si na domove pripeljali zlatarje in posnemali dvorno umetnost.
Po drugi strani pa so imeli tisti, naklonjeni konfucijanskemu idealu, »da modri ne kopiči zlata in draguljev« in da »sta njegova zaklada poštenje in resnica«, to dragoceno posodje za prostaško bahavost.

 

Zlato 6 IMG_2387.jpg

Zlato je krasilo predvsem ženske

Obdobje pozne dinastije Ming (od sredine 16. stoletja do njenega propada) so zaznamovali šibki cesarji, pasivnost, slaba administracija, dekadenca in korupcija.
V prvih letih vladavine cesarja Wanlija (1563–1620) je bila država, dokler jo je še vodil glavni cesarski uradnik Zhang Juzheng, v razcvetu. Ko pa je cesarjev politični oče umrl, so evnuhi prevzeli oblast in cesarjevo zanimanje za vladarske posle se je hitro zmanjšalo. Finančno je država propadala, predvsem zaradi Wanlijevega razsipnega vlaganja v gradnjo, razkošnih praznovanj in razvajanja pomembnejših družinskih članov z dragimi darili. Kljub temu je po zaslugi prekomorske trgovine ter pritoka denarja z Japonske in srebra iz španske Amerike cesarstvo še vedno živelo v precejšnjem obilju.

 

Zlato 13 IMG_2365.jpg

Pazljivo ogledovanje s prebiranjem vseh tekstov

Cesarski mavzolej, imenovan Dingling (grobnica stabilnosti), kjer so pokopani cesar Wanli, cesarica Xiao Duanxian in cesarjeva priležnica Xiaojing, je od pokopa ostal neoskrunjen. Ta grobnica je edina raziskana cesarska grobnica. Raziskave so potekale med letoma 1956 in 1958.

Zlato 7 IMG_2384.jpg

Zlato je vedno imelo uporabno in estetsko vrednost

Mavzolej so začeli graditi leta 1584 in ga dokončali leta 1590, ko naj bi po pričevanjih cesar tam priredil sprejem. Za to podzemno palačo, ki meri 87,34 m v dolžino in 47,28 m v širino ter obsega 1195 kvadratnih metrov, je moral cesar odšteti dveletno vsoto davčnih pristojbin celotnega cesarstva.

Zlato 15 IMG_2359.jpg

Zapisi o oblikovanju zlata so kot učbenik

Vsebina je razkrila bogastvo umetnosti cesarske zlatarske obrti, katere razkošja in bohotnosti si pred tem ni bilo mogoče predstavljati. Poleg štirih dragocenih kron cesarice je bilo v grobnici 2648 predmetov, od teh 289 zlatih in 271 srebrnih. Vse odlikujejo izjemno natančna izdelava, bogato okrasje z dragimi kamni in eksotična razkošnost, ki jo je plemstvo zelo cenilo. (Iz uradnega predstavitvenega teksta Daše Pavlovič).

Zlato 8 IMG_2382.jpg

Lasne igle

Razstava dokazuje dobro sodelovanje Narodnega muzeja Slovenije s kitajskimi partnerji, saj se že napovedujejo nekateri novi projekti, še posebej gostovanja kitajskih razstav pri nas.

Zlato 9 IMG_2383.jpg

Zlato v vseh mogočih funkcijah

Kitajci vidijo v Sloveniji strokovno zanesljivega partnerja, lego Ljubljane v središču Evrope, od koder je mogoče vse razstave preseliti še kam drugam, prav tako kot razstave iz drugih mest v Ljubljano. Pomembni so osebni stiki in obiski obeh držav.

Zlato 12 IMG_2370.jpg

Vazi z okrasom  zmajev in feniksa

Ob razstavi je izšel obsežen katalog, brez katerega je celotna predstavitev razstavljenih zlatih predmetov praktično nerazumljiva, še posebej nam daleč v Evropi. Zanimivost je poleg slovenskega in angleškega teksta še kitajski.

Zlato 14 IMG_2355.jpg

Simbolni predmet ruyi z žadastim medaljonom, 1601, dinastija Ming, obdobje Wanli.

Posebnost kataloga je predstavitev posameznih dinastij v kronološkem zaporedju.

Zlato 16 IMG_2340.jpg

Postavitev razstave (Studio OREH d.o.o.) mora biti čim bolj enotna in pristna

Marijan Zlobec

 

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.