Pogled Louisa Adamiča na Jugoslavijo kot rdeča nit razstave

Mednarodna razstava vizualne umetnosti v Kraljevini Jugoslaviji, osrednji dogodek leta 2019 v Moderni galeriji, je problemski pregled slikarstva, kiparstva, grafike, risbe, fotografije in filma od kraljeve uvedbe diktature 6. januarja 1929, ki je močno vplivala na tako imenovani spopad na umetniški levici, pa vse do začetka druge svetovne vojne na jugoslovanskih tleh (aprila 1941).

Pahor IMG_5555.jpg

Častni pokrovitelj razstave predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, direktorica Moderne galerije Zdenka Badovinac in avtor razstave Marko Jenko, vse fotografije Marijan Zlobec

Avtor koncepta in postavitve razstave je Marko Jenko. Izbor umetnostnega in drugega razstavnega gradiva in avtorji prispevkov v katalogu so: Ana Bogdanović, Jana Intihar-Ferjan, Marko Jenko, Dejan Kosanović (in memoriam), Lovorka Magaš-Bilandžić, Lidija Merenik, Marja Nikolčić, Kiril Penušliski, Jože Pirjevec, Alenka Pirman, Petar Prelog, Daniel Rafaelić, Božo Repe, Bojana Rogina, Dejan Sretenović, Lara Štrumej, Ivana Udovičić, Zdenko Vrdlovec, Asta Vrečko in Beti Žerovc. Razstavo so odprli nocoj, na ogled pa bo do 15. septembra.

Aleksander IMG_5558.jpg

Nikolaj Pirnat – Portret kralja Aleksandra I- Karađorđevića, po 1934, Moderna galerija v Ljubljani

Na robu : vizualna umetnost v Kraljevini Jugoslaviji (1929–1941)

Rdeča nit razstave je pogled na Kraljevino Jugoslavijo, kakor nam jo poleg tedanjega umetnostnega prizorišča na svoj način razkriva potopis Louisa Adamiča Vrnitev v rodni kraj, ki je v Združenih državah Amerike izšel leta 1934 in tam postal večkrat ponatisnjena uspešnica. V Kraljevini Jugoslaviji je bilo to delo prepovedano. Vrnitev v rodni kraj nam omogoči soočiti »objektivno« in subjektivno« v kontekstu.

Adamič IMG_5642.jpg

Petar Dobrović – Portret Louisa Adamiča, 1932

Louis Adamič nam zapleteno stanje Kraljevine Jugoslavije orisuje prek različnih srečanj, tudi z umetniki, kot so bili kipar Ivan Meštrović, slikar Petar Dobrović in pisatelj Miroslav Krleža, ter nazadnje prek svojega sprejema pri kralju Aleksandru I., dobro leto pred atentatom v Marseillesu.

Badovinec 1IMG_5574.jpg

Zdenka Badovinac

Adamič Jugoslavijo odkriva kot deželo na robu, polno surovih kontrastov, razpeto med starimi, predmodernimi običaji in primežem kapitalizma ter slutnjo bližajočega se konca, tudi v širšem evropskem in svetovnem okviru.

Pahoe 2 IMG_5629.jpg

Predsednikov ogled razstave

A ta nemirni predvojni čas, ko so se med seboj spopadale različne ideje jugoslovanstva, od kraljevega integralnega do tistega, ki je zastopalo egalitarnost, je obenem tudi čas nastanka prve, tako rekoč uradne skupne zgodovine umetnosti vseh jugoslovanskih narodov, ki jo povezujemo z imenom umetnostnega zgodovinarja in kustosa Milana Kašanina, Beneškim bienalom (1938, 1940) in mednarodno kulturno politiko Kraljevine Jugoslavije.

MG IMG_5648.jpg

Antun Augustinčić – Ženski akt, 1930, Gliptoteka Hrvaške akademije znanosti in umetnosti Zagreb

Razstava ponuja na ogled dela več kot 130 umetnic in umetnikov, arhivsko in knjižnično gradivo iz več kot 50 javnih in zasebnih zbirk iz držav nekdanje Jugoslavije. Večina del iz tujine je v Sloveniji na ogled prvič.

MG 6 IMG_5601.jpg

Petar Dobrović – Uredništvo revije Danas, 1935 – 1936; Petar Dobrović, Veselin Masleša, Vasa Srzentić, Milan Bogdanović, Marko Ristić in Miroslav Krleža

Istočasno z razstavo Na robu v Moderni galeriji je v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova na ogled razstava Južna ozvezdja, ki govori o umetnosti in gibanju neuvrščenih. Letošnji program Moderne galerije tako zaznamuje jugoslovanski kontekst oziroma kontekst dveh Jugoslavij.

MG 1 IMG_5650.jpg

Poslanka Silva Črnugelj in Borut Pahor

»Tukaj naj samo ugotovim, da je bila ob mojem prihodu dežela že tri leta pod brezobzirno vojaško diktaturo kralja Aleksandra, o kateri sem imel, dokler nisem prišel domov, le nedoločene pojme. Nisem vedel, kaj to v resnici pomeni. Ni me zanimalo.

MG 7 IMG_5603.jpg

Petar Dobrović – Portret Milana Bogdanovića, 1938, Hiša zapuščin Beograd

Šele več mesecev pozneje mi je postalo docela jasno, kaj pomeni diktatura: da je na tisoče ljudi v ječah, ker verjamejo v taka družbeno-politična načela, kot so demokracija, svoboda in gospodarska pravičnost, in temu primerno ravnajo; da v vsakem mestu kar mrgoli tajnih policijskih agentov; da so časniki, revije, založniki in avtorji pod strogo cenzuro; da so prepovedana vsa javna zborovanja, razen tistih, ki jih organizirajo priganjavci diktatorskega režima; in tako dalje.

MG 3 IMG_5697.jpg

Trideseta leta

Vsekakor so bile to le približno, zelo približno povedano, politične razmere v Jugoslaviji, ko sem prišel tja, čeprav tega nisem precej videl. Že dobra tri leta so živeli vsi pod kruto in zatiralsko vlado. Seznanil sem se z ljudmi, ki so ves čas šepetali. Bali so se govoriti naglas v restavracijah, kavarnah ali na ulicah, torej so šepetali, odkar je kralj uvedel diktaturo, in zdaj so šepetali celo, kadar so me vprašali, kako sem se počutil na popotovanju ali kako mi ugaja pomladansko vreme v Sloveniji. Skraja nisem vedel, kaj je z njimi narobe.« 

Louis AdamičVrnitev v rodni kraj, 1934 (slovenski prevod 1962)

MG 2 IMG_5647.jpg

Veliko zanimanja že prvi večer

MG 5 IMG_5606.jpg

Del slovenskega deleža (France Mihelič, Nikolaj Omerza)

MG 4 IMG_5683.jpg

Vrteli so dokumentarni film o odkritju spomenika kralju Aleksandru v Ljubljani

MG 8 IMG_5696.jpg

Zdenko Kalin – Petelin, 1938, Moderna galerija v Ljubljani

MG 9 IMG_5698.jpg

Milan Konjović – Gospodar Toni, 1935, Galerija Srbske matice Novi Sad

MG 10 IMG_5605.jpg

Podravski motivi Krste Hegedušića

(se nadaljuje)

Marijan Zlobec

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.