Odlična mlada srbska glasbenika

Na tretjem koncertu mednarodnega cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana sta nastopila mlada srbska glasbenika, pianist Vladimir Ačimović in violončelistka Emilija Mladenović (ob klavirski spremljavi mame Natalije Mladenović). Stalno sodelovanje s srbsko glasbeno kulturo v okviru tega cikla je v zadnjih letih pokazalo primerjavo, kje so mladi slovenski glasbeniki v odnosu do svojih vrstnikov. Ta primerjava pa bi se lahko še razširila, še posebej izmenjalno, se pravi z nastopi slovenskih mladih glasbenikov drugod.

V DSCN0428.jpg

Vladimir Ačimović, fotografije Marijan Zlobec

Dobre napovedi so se uresničile. Oba mlada glasbenika sta odličnih predispozicij, muzikalna, resna, stroga do sebe in svojega nastopanja, ki še zori in se razvija.

V DSCN0410.jpg

Pianist Vladimir Ačimović po rodu iz Niša je že doslej požel toliko mednarodnih uspehov, da mu je solistična kariera odprta, vendar pa se nobena vrata ne odpirajo sama od sebe; za vse uspehe je potrebno garanje, v sodobnem pianizmu pa sploh. Število pianistov se nasploh veča, velemojstrov pa manjša.

V DSCN0360.jpg

Mlada generacija se premalo zaveda usodnosti svoje odločitve, enkratnosti in vseživljenjskosti. Koliko pianistov, ki so napovedovali veliko solistično kariero, ni dojelo, kaj pomeni biti pianistični solist, po drugi strani pa se odpira vprašanje, koliko nadarjenih ni imelo prave priložnosti ali spodbude v času, ko bi jo najbolj potrebovali.

V DSCN0373.jpg

Če bi rekel, da samo v Sloveniji ni doseglo solističnega vrhunca kakih dvajset pianistov, ki so pokazali lepe talente, pa jih iz različnih vzrokov niso razvili do maksimuma, ta številka vsekakor ni pretirana. Zato je kitenje z enim in istim pianističnim imenom že petdeset in več let prepričljiv dokaz poraza slovenskega pianizma in seveda pedagoške pianistične sfere. Kljub osemdesetletnici neke pedagoške ustanove.

V bDSCN0419.jpg

Vladimir Ačimović je kljub odličnosti, ki jo je dosegel zlasti z uvodnima kompozicijama, to je z Resnimi variacijami v d-molu, op. 54 Felixa Mendelssohna Bartholdyja in Sonato Reminiscenca iz zbirke Pozabljene melodije I., op. 38 Nikolaja Metnerja počasi izgubljal inerpretativno moč.

V DSCN0406.jpg

Problem je bil v tem, da je vse izvajal brez potrebnega, čeprav le nekajminutnega oddiha med različnimi kompozicijami, zelo trd klavir, kot se je po nastopu potožil, za nas v dvorani pa še slišno skripajoči stol ali njegov sedež, (česar doslej ni bilo). Če pianist občuti klavir, ki ga tehnično omejuje, je jasno, da ne bo mogel pokazati vsega, kar zna ali bi lahko.

V DSCN0418.jpg

Seveda pa nastopi problem, ali je pianist sam svoj gospodar na odru, ali pa se mora prilagoditi zahtevam organizatorja, naj ves program izvede brez premora. Ne nazadnje potrebuje kakšno minuto počitka tudi občinstvo.

V DSCN0444.jpg

V nadaljevanju programa sta se mi zdeli interpretaciji Chopinove Balade št. 1 v g-molu, op. 23 in Lisztove Transcendentalne etude št. 10 v f-molu Appassionata, S 139 že utrujeni, premalo poglobljeni, zlasti Chopin premalo dramatičen, doživet, prehiter, Liszt pa že z napakami in ne dovolj briljance.

V DSCN0439.jpg

V kontekstu pianistovega nezadovoljstva s klavirjem, čeprav je isti, kot ga uporabljajo drugi, je bila vendarle slišna razlika med uporabo leve in desne (slabše) roke in nasploh dosego barve zvoka. V rokah je neizenačen, v barvi pa še ne čuti tistega optimuma, ki naredi interpretacijo bolj doživeto in sočno ter pokaže pravo lepoto klavirskega zvoka.

Pianistu še manjka tisto samozavedanje, ki bi ga strnil v misel:”Jaz sam sem kralj!”

V DSCN0423.jpg

Po toplem sprejemu občinstva v Viteški dvorani Križank je Vladimir Ačimović dodal še dva aranžmaja na temi iz baleta Hrestač Petra Iljiča Čajkovskega. Napisal ju je ruski pianist in dirigent Mihail Vasiljevič Pletnev, ki je nekoč nastopil na solističnem recitalu v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, sedaj pa že več dirigira.

A DSCN0446.jpg

Emilija Mladenović je, nasprotno, imela ali si je vzela več časa zase; priprava, uglaševanje inštrumenta, koncentracija, počakanje na popoln mir v dvorani. Zanjo je koncert najvišji ritual. Verjetno jo je tega naučila njena sedanja profesorica Ksenija Janković, violončelistka, ki je v Ljubljani prvič nastopila še kot zelo mlada, a že vrhunska glasbenica.

A DSCN0475.jpg

Metoda učenja zorenja, kot jo uporablja Jankovićeva, se pri Emiliji Mladenović zelo pozna. Seveda pa še posebej vpliva nanjo njena glasbena družina, saj je pedagog še oče, mama pa kar klavirska spremljevalka. Emilija nastopa še v slovitem Mladinskem orkestru Gustava Mahlerja. Njega je v Ljubljano nekoč pripeljal sam ustanovitelj Claudio Abbado. V njem vedno nastopa ali igra kak slovenski glasbenik.

A DSCN0477.jpg

Emilija Mladenović je svoj nastop začela z znano kompozicijo Vokaliza Sergeja Rahmaninova, ki jo poznamo iz pevskih nastopov raznih odličnih sopranistk. Vokaliza je pesem brez besedila, a je čar v tem, da sama melodija pove vse. Emilija je to vedela in v svoji interpretaciji (ob spremljavi klavirja) zelo poudarila, še posebej izrazito v temnih barvah svojega odličnega inštrumenta.

E IMG_20191107_214007_resized_20191107_102214597.jpg

V tristavčni Suiti za solo violončelo iz leta 1926 enega najboljših violončelistov dvajsetega stoletja Gasparja Cassada je solistka poudarila njene kontraste, morda z manj španskega kolorita in temperamenta, kot bi ga pričakovali.

E IMG_20191107_205155_resized_20191107_102432168.jpg

Pri Brahmsovi Sonati za violončelo in klavir št. 1 v e-molu, op. 38 v treh stavkih je solistka v celoti bolj poudarjala temačno plat kompozicije, ki jo sicer skuša osvetliti menuetni drugi stavek, a je skladatelj v sonati manj romantičen, kot da bi iskal različne reminiscence, vse do Bacha in njegove Umetnosti fuge.

DSCN0509.jpg

Nasploh opažam, da se na Mladih virtuozih glasbeniki zelo radi odločajo ravno za Brahmsa, in se zelo izogibajo naši sodobnosti. Če mladi ne čutijo potrebe ali celo ne izhajajo iz zavesti svoje sedanjosti, bi se dalo pomisliti, da je napaka že v samem pedagoškem procesu.

A DSCN0490.jpg

Emilija Mladenović je že zrela interpretka, čedna, atraktivna, daje vtis celostne odrske prezence in ima s tem lepo prihodnost. Natalija Mladenović je zanesljiva spremljevalka in zavetnica ali sopotnica hčerkinega zorenja.

Marijan Zlobec

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.