Knjižni dar Slovenske prosvetne zveze iz Celovca za leto 2020

Slovenska matica je v svoji dvorani gostila prijateljsko, da ne rečem bratsko Slovensko prosvetno zvezo iz Celovca na predstavitvi Knjižnega daru 2020 SPZ. Tako so v Celovcu natisnili štiri publikacije. Medtem pa je Slovenska matica gostovala na Dunaju v Slovenskem kulturnem centru Korotan.

Fridl DSCN2040.jpg

Pozdrav dr. Ignacije Fridl Jarc, fotografije Marijan Zlobec

Slovenska matica je na Dunaju predstavila sozaložniško izdajo Prunčevih Tihožitij in Besov.

Erich_Prunc_Kongres_okt_2008.jpg

Dr. Erich Prunč, foto Wikipedija

Podpredsednik Slovenske matice Janez Stergar se je srečal z dunajskimi Slovenci in jim predal knjižni dar. Prav tako je sodeloval na literarnem večeru, posvečenem dr. Erichu Prunču, ter izdaji njegovih pesniških zbirk Tihožitje in Besi, pri kateri kot sozaložnica nastopa tudi Slovenska matica. Pesniško zbirko sta predstavila njen urednik dvorni svetnik dr. Reginald Vospernik in pisec spremne besede akademik prof. dr. Matjaž Kmecl.

Vo MG_6803.jpg

Dvorni svetnik prof. dr. Reginald Vospernik na predstavitvi Prunča v Ljubljani

Dogodek sodi v sklop prireditev, ki jih za promocijo slovenske znanosti v tujini podpira Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Stergar DSCN2051.jpg

Vanja Stergar

V Ljubljani je celovške rojake najprej predstavila članica Kluba koroških Slovencev v Ljubljani Vanja Stergar.

Destovnik 1 DSCN2069.jpg

Urednica Irena Destovnik je etnologinja in sociologinja kulture

Koroški koledar 2020 (ur.: Irena Destovnik, izdala SPZ).
V knjižnem Koroškem koledarju 2020 na  190 straneh objavljajo 20 člankov avtorjev in avtoric iz avstrijske Koroške in Slovenije. Objavljene teme so povezane z aktualnim družbenopolitičnim dogajanjem tako na Koroškem kot v Sloveniji. Fotografije za opremo Koroškega koledarja 2020 je prispevala Verena Gotthardt.

Koroški koledar 2020 začenja nekrolog Borutu-Sergeju Schnablu. S pisateljskega srečanja na Obirskem objavlja spremni besedi Matjaža Kmecla in Reginalda Vospernika h knjigi Tihožitja in Besi Ericha Prunča in povzetek predavanja Martine Piko-Rustia o narečni književnosti. Prav tako sta objavljena oba slavnostna nagovora, Johannesa Kodra prejemnici Rizzijeve nagrade Katji Sturm-Schnabl, in Lojzeta Dolinarja Kugyjevemu nagrajencu Robertu Kropiuniku.

Rovšek DSCN2062.jpg

Ravnatelj SPZ Mitja Rovšek

Lev Detela piše o Slovencih na Dunaju, o pouku slovenščine na Dunaju pa Judita Babnik.

Članek o poučevanju slovenščine na Koroškem je napisala Bernarda Kurasch Volavšek, vključevanje otrok priseljencev in otrok migrantov v slovenski šolski sistem je opisala Marijanca Ajša Vižintin.

Ob 100-letnici rojstva Michaela Guttenbrunnerja o njem piše Erwin Köstler. O »pozabljeni ženski ustvarjalki« Luizi Pesjak piše Kristina Košič Humar, Marjan Pungartnik pa o literarnem sodelovanju med Mariborom in Gradcem.

O izgonu Slovencev med drugo svetovno vojno piše Ivan Vogrič, o poplebiscitnem obdobju pa Avguštin Malle in Danijel Grafenauer. Objavljajo govor Marjana Sturma ob predaji funkcije predsednika ZSO in članek Andreja Moharja ob 70-letnici ZKP. Sledijo povzetki govorov s spominskih proslav. Pregled slovenskega gledališkega dogajanja v sezoni 2018/19 je zbral Andrej Leben.

Koroski-koledar-naslovnica.png

Naslovnica

Rastje 13/2019, revija za literaturo, ustvarjalnost in družbena vprašanja (ur. Miha Vrbinc, izdala DSAP in SPZ).

Rastje-naslovnica.png

Naslovnica

Rastje 13 na 210 straneh prinaša pregled slovenske literarne ustvarjalnosti na Koroškem, ki so jo prispevali tako ustaljeni pisci kot novinci in šolarji, udeleženci literarnega natečaja. V reviji so predstavljene tudi publikacije članov DSAP, ki so jih izdali v minulem letu. Slike za opremo revije je prispeval slikar Gustav Januš.

Literarna revija Rastje, ki jo izdajata DSPA in SPZ, je prikaz raznolikega ustvarjanja tako uveljavljenih in priznanih piscev kot mladih ustvarjalk in ustvarjalcev ter takih, ki že dalj časa pišejo, a doslej še niso objavljali. V reviji objavljajo vsi, ki radi pišejo in s tem ohranjajo živo pisano slovensko besedo. Rastje 13 objavlja prispevke 26 avtoric in avtorjev desetih raznolikih besedilnih zvrsti, s katerimi se ukvarjajo članice in člani Društva slovenskih pisateljev v Avstriji. Gustav Januš, ki je za opremo revije prispeval svoje slike, je tokrat v dvojni vlogi – kot pesnik in likovni umetnik.

Prušnik 3 DSCN2079.jpg

Zapis ob razstavi slik Tanje Prušnik v dvorani Slovenske matice

Ob prispevkih, ki so prikaz ustvarjanja v slovenščini, dva prispevka prikazujeta tudi koroško stvarnost: Dominik Srienc v svojem prispevku s kombiniranjem nemščine in slovenščine ponazarja živo dvojezičnost, Stanko Wakounig pa v odlomkih svojega dramskega besedila prav pred 100-letnico koroškega plebiscita dramskega junaka sooča z jezikovnim okoljem, v katerem je slovenščina zasovražena in ogrožena. Tudi v drugih besedilih so prisotni zgodovinski trenutki, želja po preživetju, miru in sreči, upiranje usodi, doživljanje mladosti in starosti itd.

Za bralce v Sloveniji je pomemben in presenetljiv podatek, da je v društvu kar šosemindvajset pisateljev. Naj jih navedem:  Hanzi in Marija Artač, Franc David, Lev Detela, Martin Dovjak, Stefan Feinig, Lidija Golc, Verena Gotthardt, Urška Gračner, Karla Haderlap, Zdenka Hafner – Čelan, Ivana Hauser, Gustav Januš, Kristijan Jezernik, Ivana Kampuš, Lenčka in Niko Kupper, Dragana Laketić, Amina Majetić, Aljaž Pestotnik, Mateja Rihter, Luise Marie Ruhdorfer, Bojan-Ilija Schnabl, Dominik Srienc, Jože Strutz, Stanko Wakounig, Kristina Willewaldt in Vera Wutti – Incko.

Dadi DSCN2085.jpg

Dragana Laketić je voditeljica tima Slovenske študijske knjižnice v Celovcu

Dragana Laketić: Dadi in leteča torba, dvojezična slikanica za otroke (ur. Jerneja Jezernik, izdala SPZ in Knjigarna Haček, ilustrirala Maja Lubi); trda vezava

Dadi-naslovnica-1-e1573755790754.png

Knjižničarka v Slovenski študijski knjižnici, Dragana Laketić, ki z lutko Dadijem v vrtcih in šolah pripravlja tudi pravljične urice, je o skrivnostnem Dadijevem prihodu v knjižnico napisala zgodbico, ki igrivo predstavi pomen knjig in knjižnice za ljudi ter skrb za sočloveka. Dvojezična slikanica je prilagojena tudi otrokom z disleksijo.

Knjigo je ilustrirala Maja Lubi, besedilo je v nemščino prevedel Peter Wieser, spremno besedo pa je napisala Barbara Hanuš.

Dadi-naslovnica-325x420.png

Naslovnica

Pravljičarja Dadija, ki z letečo torbo obiskuje vrtce in ljudske šole na Koroškem, številni otroci že poznajo. Knjiga je nastala kot odgovor na številna vprašanja radovednih otrok, ki med pravljičnimi uricami aktivno sodelujejo. Zgodba igrivo predstavi pomen knjig in knjižnice za otroke in odrasle ter tudi skrb za sočloveka. Ker so vanjo vpleteni resnični ljudje in prostori, bralke in bralci v besedilu in ilustracijah lahko marsikoga prepoznajo. S tem želijo otroke še bolj pritegniti k branju. Knjiga je prijazno oblikovana tudi za otroke z bralnimi težavami. Prav tako postavitev besedila omogoča hkratno spremljanje zgodbe v obeh jezikih. Zgodba o Dadiju in leteči torbi odpira različne teme, zato so na koncu tudi vprašanja, ki bodo učiteljem, staršem in mentorjem pomagala pri pogovorih.

Avtorica je ob vzporednem natisu zgodbe v slovenščini in nemščini še posebej poudarila možnost, da se bralci s slabim znanjem slovenščine učijo ob spremljanju nemškega prevoda in obratno.

Prušnik 1 DSCN2076.jpg

Danilo Prušnik

Karel Prušnik – Gašper: Gamsi na plazu, ponatis, 5. izdaja (ur. Irena Destovnik, izdala SPZ).

Ob stoti obletnici plebiscita so pripravili 5. izdajo Gamsov na plazu avtorja Karla Prušnika – Gašperja, koroškega prvoborca, organizatorja protifašističnega boja na Koroškem. V knjigi so aktualizirali opombe in dodali pregled najpomembnejše spominske literature iz obdobja 1958–2019 ter nove spremne besede. Knjigo je s svojimi slikami opremila avtorjeva vnukinja Tanja Prušnik.

Gamsi-naslovnica.png

Naslovnica

Prvo izdajo Gamsov na plazu Karla Prušnika – Gašperja, ki je leta 1958 izšla pri Založbi Borec v Ljubljani, je uredil France Vreg – Mile. V prvem ponatisu, ki ga je leta 1974 izdala Založba Borec v Ljubljani, sta opombe uredila avtor in urednik Pavle Žaucer – Matjaž. V drugem ponatisu, ki sta ga leta 1981 izdali Založba Borec iz Ljubljane in Drava iz Celovca, je opombe posodobil urednik Pavle Žaucer – Matjaž, dodal pa je tudi Gašperjev življenjepis.

gasper,-karel-prusnik.jpg

Christian Poscheschnig – Karel Prušnik – Gašper, rdeča kreda in grafit na papir, 2008

Za četrto izdajo leta 1985 pri Založbi Borec iz Ljubljane je opombe posodobil urednik Pavle Žaucer – Matjaž. Knjigi je dodal seznam partizanskih grobišč na Koroškem, slovensko-nemški seznam krajev in fotografije partizanskih spomenikov na Koroškem.

Peti, še bolj dopolnjeni izdaji, je dodan zajeten pregled spominske literature na temo izgona koroških Slovencev in njihovega upora proti nacizmu, ki je v slovenskem in nemškem jeziku izhajala med letoma 1946 in 2019; pregled je prispeval zgodovinar Avguštin Malle. Spremne besede h knjigi so prispevali Matjaž Kmecl, Peter Handke in Miklavž Komelj. Dodali so tudi seznam v besedilu uporabljenih kratic. Opombe je posodobila urednica Irena Destovnik, likovno pa je knjigo, kot rečeno, opremila Tanja Prušnik, vnukinja Karla Prušnika – Gašperja.

Knjigo sicer uvaja portret Karla Prušnika – Gašperja akademika Božidarja Jakca.

Prušnik 4 DSCN2065.jpg

Irena Destovnik in Danilo Prušnik 

Danilo Prušnik je orisal svoje dolgoletno druženje z letošnjim Nobelovim nagrajencem pisateljem Petrom Handkejem, ki je Gamse na plazu dobro poznal in celo rekel, da bi morali knjigo prebrati vsi Korošci. Handke sam je o tem imel javni nagovor ob podelitvi častnega doktorata Univerze v Celovcu 8. novembra 2002. Handke med drugim pove, da se je s Prušnikovim romanom seznanil že pred dvajsetimi leti, ko je s pomočjo Helge Mračnikar prevajal Zmote dijaka Tjaža Florjana Lipuša. Handke pravi, da je bil ob branju Gamsov na plazu pretresen.

“Vsakemu dobrohotnemu človeku polagam na srce in v duha, da bere, kar se je v treh letih Hitlerjeve zasedbe zgodilo na Koroškem: Kako so partizani – potomci gozdarjev, kajžarjev in najemnikov v okolici Železne Kaple ali v Podjuni ali na Zilji ali v Rožu – počasi, ne takoj in ne z idejo nasilja šli v gozdove in gore…”

3933974_orig.jpg

Nemška izdaja Gamsov na plazu

Kot smo slišali in videli na sami predstavitvi, je Tanja Prušnik akademska slikarka, ki ustvarja abstraktne slike. Med drugim razstavlja na Dunaju, kjer je trenutno oziroma nova predsednica Društva avstrijskih likovnih ustvarjalcev (Künstlerhaus).

ctanja_pru_nik_k03_@joe_malina-683x1024.jpg

Tanja Prušnik, foto osebna spletna stran umetnice/Joe Malina

Prvič v svoji zgodovini so člani leta 1861 ustanovljenega avstrijskega združenja likovnih umetnic in umetnikov Künstlerhaus na občnem zboru, 24. junija na Dunaju, izvolili predsednico – Tanjo Prušnik, leta 1971 rojeno koroško Slovenko, ki kot arhitektka in slikarka živi in ustvarja na Dunaju.

p1110570_lesartbox_tanjaprusnik-s.jpg

LesArtBox

Prušnikova je v Žopračah pri Vrbi skupaj z ljudsko šolo Šentilj odprla drugi LesArtBox (izposojevalnico knjig), poleg tega se je širši avstrijski javnosti predstavila z umetniško socialnim projektom »den Blick öffnen« (odpreti pogled), s katerim v navezi z Ino Loitzl opozarja na problematiko nasilja, krivic in (ne)pravičnosti. Večkrat je razstavljala tudi na Koroškem, med drugim projekt GNP (Gamsi na plazu) ali pa dela, ki jih je ustvarila med svojim bivanjem v okviru umetniške štipendije mesta Celovec v Šmartnem v Goriških Brdih. Pred nedavnim je v Svečah predstavila letošnjo vrtnično servieto, dvojezično oblikovano po svojih slikarskih motivih.

tanja-prusnik-facebook_68701_20190625160513.jpg

Od leta 2014 je članica Künstlerhausa, od 2018 v njegovem upravnem odboru. Kot je dejala po izvolitvi, je »samoumevno, da lahko ženska leta 2019 postane predsednica, saj je razmerje med spoloma v združenju že dlje časa uravnoteženo.« Med glavnimi cilji v bližnji prihodnosti Prušnikova omenja ponovno odprtje prenovljenega Doma umetnikov (Künstlerhaus) na dunajskem Karlovem trgu, ki naj bi postal »nov, sodoben kraj mreženja in srečanja« med umetniki in z drugimi predstavnika družbenega, gospodarskega in znanstvenega življenja.

Tanja Prušnik je v knjigi zastopana s svojimi ilustracijami, ki pa so reprodukcije njenih oljnih slik iz več serij, kot so  gnp m1-22, Utopia_gnp2_13/Stele 1, 2 in še druge, tako da se vnukinja neposredno navezuje na vsebino Gamsov na plazu.

Marijan Zlobec

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.