Umrl je umetnostni zgodovinar dr. Stane Bernik

V starosti 81 let je umrl eden najbolj prepoznavnih slovenskih umetnostnih zgodovinarjev dr. Stane Bernik. Bil je najbolj angažiran kot urednik arhitekturne revije Sinteza, ki je ostala še nepresežen revialni projekt. Bil je avtor številnih ne le arhitekturnih monografij (Milan Mihelič), ampak tudi likovnih, še posebej o umetnikih, ki jih je osebno zelo dobro poznal (Televizijska scenografija Jožeta Spacala). Desetletja dolgo se je uveljavljal na številnih področjih, zlasti arhitekture, urbanizma, oblikovanja in fotografije, likovne kritike in publicistike ter avtorstva ali kuratorstva razstav in oblikovanja umetniških zbirk, še posebej Nove Ljubljanske banke, ki jo je med drugim predstavil v Bruslju ob predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije. Novico o njegovi smrti so sporočili z ministrstva za kulturo.

stane (1).jpg

Dr. Stane Bernik, foto Zvdks

Otroštvo je preživel v Prizrenu, kjer se je rodil leta 1938, in Sarajevu. Drugo svetovno vojno je kot skriti otrok z bratom preživel v katoliškem samostanu v Sarajevu, saj so bili starši pri partizanih. Po maturi v Ljubljani in nedokončanem študiju arhitekture na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo se je leta 1959 vpisal na študij umetnostne zgodovine in sociologije na Filozofski fakulteti, kjer je leta 1964 diplomiral z nalogo o urbanizmu slovenskih obmorskih mest Koper, Piran in Izola. Leta 1989 je doktoriral z disertacijo Izhodišča sodobne slovenske arhitekture. Od leta 1985 do upokojitve je predaval razvoj oblikovanja na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Bil je  njen dekan, leta 2007 pa je postal zaslužni profesor Ljubljanske univerze.

bernik-img_1293.jpg

Dr. Stane Bernik prejema priznanje na lanskem 34. Slovenskem knjižnem sejmu, foto Marijan Zlobec

Prvi se je lotil podrobnega vrednotenja naselbinske krajine in mestnih jeder. Za Koper, Izolo in Piran jeovrednotil likovne, funkcionalne in prostorske konstante. Njegove študije so spodbudile zaščito navidezno anonimnih četrti obalnih mest in Trubarjeve ceste v Ljubljani.

Njegovi objavljeni analizi Kočevja in Črnomlja sta postali vzorec celostne obravnave srednjeveških mest, s primerjavo arhivskega gradiva in celostne predstavitve izbranih vrednot pa izhodišče za zaščito. Bernikove sinteze in načini valorizacije v nekoliko posodobljeni obliki ostajajo temeljna podlaga za vrednotenje naselbinske dediščine še danes.

s-l1600.jpg

Monografija o Silvestru Komelu

Drugo obširno področje, ki se mu je posvečal več kot štiri desetletja, je arhitektura 20. stoletja. Njegovo delo je omogočilo, da smo v registrirano dediščino in med kulturne spomenike vključili stavbe, oblikovane v drugi polovici 20. stoletja. Že leta 1969 je sestavil načela dokumentiranja sodobne arhitekture in tekoče spremljal ustvarjanje Edvarda Ravnikarja, Milana Miheliča, Miloša Bonče, Stanka Kristla, Savina Severja in drugih arhitektov ljubljanske šole za arhitekturo. Najbolj odmevna je bila negova monografija o Milanu Miheliču.

televizijska-scenografija-jozeta-spacala_5b17cd9b3a1ee.jpg

Monografija o Jožetu Spacalu

Z izborom za razstavi Novejša slovenska arhitektura in Slovenska likovna umetnost 1945–1978 v Ljubljani je določil izhodiščne kriterije in kakovostno lestvico novejše arhitekture. Za potrebe Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je pripravil temeljni izbor stavb preteklega stoletja in jih skupaj z avtorji ovrednotil v posebni monografiji, ki jo je spremljala serija razstav v Sloveniji in tujini.

bernk-img_1290.jpg

Jani Bavčer, dr. Barbara Jaki (v imenu pokojnega Miljenka Licula) in dr. Stane Bernik so bili prvi člani žirije za izbor najlepše oblikovane knjige leta Slovenskega knjižnega sejma, ki je začela delovati že leta 1993, foto Marijan Zlobec

Bernikova zasluga je celostna ohranitev Plečnikove hiše in ustanovitev tedanjega Arhitekturnega muzeja Ljubljana, ki je prerasel v sedanji Muzej za arhitekturo in oblikovanje.

Neizpodbitna in povsem avtorska je njegova dolgoletna zasluga za oblikovanje in stalno dopolnjevanje ter razstavljanje likovne zbirke Ljubljanske banke in zatem NLB. V tem smislu je bil sodelavec in je prijateljeval z mnogimi slovenskimi ustvarjalci.

Objavil je več temeljnih razprav o moderni slovenski umetnosti in številnih monografskih predstavitev sodobnih umetnikov (Silvester Komel, Milan Mihelič, Veno Pilon, Jože Spacal). Ključna dela, s katerimi je obogatil slovensko umetnostnozgodovinsko čtivo, so predvsem Koper, Izola, Piran: organizem slovenskih obmorskih mest, 1968, Novejša slovenska arhitektura, 1968, Slovenska arhitektura, urbanizem, oblikovanje in fotografija, 1979, ali Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja, 2004.

Stane Bernik je ves čas urejal slavnoi in neponovljivo revijo Sinteza in jo brez prave družbene podpore zapustil po natanko stoti številki. Nihče ni prišel za njim, da bi nadvse bogato urednikovanje sploh bil sposoben, hkrati pa imel voljo nadaljevati. Sinteza je dokaz, kaj naredi skrajno predan en sam urednik.

Dr. Stane Bernik je prejel številne nagrade, med najvišjimi Cankarjevo in Steletovo, bil je tudi zunanji član Akademije znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine.

Kdor je poznal Bernika, se bo strinjal, da je bil ne le strokovno odprt, ampak je znal vse svoje misli in besede argumentirati; bil je konstruktivni polemik, odločen, strog, vnet debater in se nikoli ni bal javnega nastopanja. Bil je izjemno inteligentna osebnost, kot je v današnjem publicističnem arhitekturnem okolju ni.

Marijan Zlobec

One thought on “Umrl je umetnostni zgodovinar dr. Stane Bernik

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.