Zgodovinski roman o prihodu duhovščine na Ptuj

Celjska Mohorjeva družba je zelo aktivna še po končanem 35. Slovenskem knjižnem sejmu, kjer je predstavila večino svojih letošnjih novih izdaj in še tisto, kar je bilo natisnjeno poprej, vsekakor pa je bila že pred dvema mesecema napovedana knjiga dr. Jožeta Možine Slovenski razkol. Zato je morda preveč v senci minila predstavitev pomembnega in zajetnega (nad 500 strani) romana Sonce Petovione avtorja Branka Cestnika.

DSC07349.jpg

Branko Cestnik, foto CMD/Nina Brumec

V zgodovinskem romanu Branka Cestnika spoznavamo življenjske zgodbe treh mož, ki jih usoda združi na antičnem Ptuju. Sredi nemirnih časov vladanja cesarja Komoda bodo morali kljub različnemu izhodišču najti stičišče v prijateljstvu in skrbi drug za drugega.

DSC07293.jpg

Branko Cestnik in dr. Tanja Ozvatič

Roman Sonce Petovione spremlja tri protagoniste, ki jih kljub različnemu verskemu prepričanju in odnosu do Rimskega cesarstva druži pokončna drža, ki njim in njihovim družinam omogoča obstanek v državi, ki se spopada z notranje in zunanjepolitičnimi pretresi. To so poganski stotnik, kleni Latinec, ki si po vstopu v pokoj v Petovioni ustvari družinski dom; suženj, nubijski orjak, ki dela v pohorskih kamnolomih in je pripadnik egiptovskega Serapisovega kulta; ter novodošla grška trgovska družina iz Nikomedije, ki je prva, ki v mesto ob Dravi prinese krščanstvo.

zbogom-kranjska-dezela-nikoli-vec-te-ne-bom-videl-foto-18091.jpg

Njihova napeta usoda se poveže na antičnem Ptuju, ki v romanu diha in živi kot samosvoj protagonist. Zgodovinsko se roman naslanja na študije o svetem Viktorinu Ptujskem (+ 303), ki nakazujejo, da je krščanstvo v Petoviono in s tem v ta del Panonije ter morda tudi Norika prišlo že pred letom 200, in sicer s prišleki z Orienta. Vendar v ospredju ni zgolj zgodnji nastop ptujskega krščanstva, ki bi lahko bilo sploh prvo na območju današnje Slovenije, temveč tudi poganska duša rimskega mesta ob Dravi. Branko Cestnik nam Ptuj rekonstruira natančno in pretanjeno, z ozirom na številne zgodovinske in arheološke vire, ki nam z obsežnim slovarjem na koncu knjige Petoviono oživijo na neponovljiv način. Tematike v romanu pa se preko upodabljanja različnih vzhodnih kultov, mitraizma, zgodnjega krščanstva, notranjepolitičnih spletk in vpada tujih plemen lotevajo tudi problematik, ki so aktualne še dandanes: vloga ženske v Cerkvi, odnos med politiko in religijo ter dialog med različnimi religijami in kulturami.

DSC07381.jpg

Branko Cestnik

Branko Cestnik je bil rojen leta 1965 na Hajdini pri Ptuju. Leta 1986 je vstopil v misijonarski red klaretincev, ki ga je poslal na študij v Rim in kasneje v noviciat v Madrid. Na Salezijanski univerzi je magistriral s temo Iskanje Boga v gledališču Eugèna Ionesca. Od takrat se je pričel uveljavljati kot pisec, komentator in kolumnist v katoliških in drugih medijih. Leta 2016 je pri celovški Mohorjevi izdal zbirko esejističnih zapisov Manj, boljše, tišje. Sonce Petovione je avtorjev romaneskni prvenec. Že kot tak je velik dosežek, saj ni lahko brez pisateljskih izkušenj oblikovati zgodovinski roman s čvrsto literarno zgradbo, ki ji avtor dodaja še podrobne razpredelnice na koncu knjige.

Roman je strukturno razdeljen na šest delov: Odločitev, Poti, Prijateljstva, Razočaranja, Boji in Milost. Avtor je sam izdelal zemljevide Rimskega cesarstva za Podonavje in Pont v drugem in tretjem stoletju s kraji in rekami omenjenimi v romanu ter samega mesta Ptuj.

DSC07351.jpg

Predstavitev zgodovinskega romana

Avtor je na koncu romana, kot rečeno, dodal še nekaj razpredelnic, kot Besede, izrazi, kraji (po abecednem zaporedju na skupaj kar štirinajstih straneh). Sledi Časovnica zgodovinskih dogodkov med letoma 136 in 303 (ali 304); to je leto mučeniške smrti ptujskega škofa in pisatelja Viktorina. Tretja preglednica je namenjena predstavitvi zgodovinskih oseb, četrta opozarja na arheološke reference po poglavjih v knjigi, peta pa podaja literarne in filmske reference.

Marijan Zlobec

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.