Pri Fridi Kahlo doma kar v Ciudad de México

Nikoli nisem pomisli, da bom kdaj videl slavni Muzej Fride Kahlo daleč stran iz strogega središča Ciudad de México. Najprej sem odšel na metro na postaji Zocola in stopil dol na postaji General Anaya, potem pa še z avtobusom in nazadnje še malo peš. Kar najprej zagledaš, je dolga vrsta za vstopnice. Blagajna pa samo ena. Sicer pa dve ali več ne bi pomagale, ker ljudi v prostore ali v dom slavne mehiške slikarke ne spuščajo kar tako. Vse imajo preštete.

Kahlo DSCN3768.JPG

Modra hiša, vse fotografije Marijan Zlobec

Čas se je ustavil tam, kjer je bilo Fridinega popotovanja konec. Hiš je več, vmes pa nekaj bifejev, toalete, trgovina z zelo dragimi spominki, posebna hiša z njenimi oblačili in medicinsko opremo, ko je bila po nesreči v bolnišnici.

Kahlo 1 DSCN4173.JPG

Vhod v muzej

Posebej fascinantna je stena, ob katero obiskovalci polagajo razna darila v njen spomin, kot da bi prišli na njen grob. Vstopnica je štirikrat dražja od cene vstopnic v drugih muzejih, a imajo starejši od 60 let velik popust. Kje drugje ga nimajo ali pa samo Mehičani.

Kahlo 1 DSCN4171.JPG

Čas se je zaustavil

Najlepše seveda je, če si na tujem in se ti nikamor ne mudi in se lahko sproščeno koncentriraš na tisto, kar gledaš. Če si v muzeju dve uri, v redu, če tri, nihče ne protestira, kaj šele doma čaka.

Kahlo DSCN3784.JPG

Veliko je pretrpela

Frida Kahlo te modrosti, se pravi celovite svobode, ni dojela. Ona bi morala biti ves čas sama in sprejemati ljubimce po lastni izbiri in želji, ne pa da se je srečala z nekim zavaljenim Diegom Rivero, ki je bil slikarsko ilustratorski, brez lastne fantazije, če mu je niso sugerirali drugi, medtem ko je najbolj ljubila sebe, tako kot v Italiji Giorgio de Chirico ali v Kolumbiji Fernando Botero.

Kahlo DSCN3828.JPG

Steznik kot medicinski pripomoček

Večkrat pomislim, da bi umetnice morale imeti samo navdihujoče ljubimce, ki bi v glavnem ubogali, kot veste, moški umetniki pa neke vrste harem, tako kot Gustav Klimt, za katerega so šele nedavno tega odkrili trinajstega nezakonskega otroka.

Kahlo 4 DSCN3879.JPG

Spominski prostor za Frido Kahlo

Alma Mahler je bila v tem smislu velemojstrica, če pomislim, da jo je že kot osemnajstletnico osvajal ravno Klimt in se je moral potem zagovarjati pri njenem očetu, znanem dunajskem slikarju Emilu Jakobu Schindlerju. In kot veste, je seznam njenih slavnih moških še večji kot pri Fridi Kahlo. A da ne skrenem iz Ciudad de México na Dunaj in še kam.

Kahlo DSCN3789.JPG

Rada je imela lepe dolge obleke

Zdaj bom pa malo prepisal o Fridi Kahlo, ker nimam pri roki nobene izmed knjig o njej, ki jih sicer nekaj imam, pa veliko sem že pozabil, kaj je bilo v onem dokumentarnem filmu o njej, ki sem ga nekoč bil videl.

Kahlo 5 DSCN3882.JPG

Skoraj kot blažena

Tista nesreča v avtobusu, ki se je zaletel v tramvaj, je bila čista groza in neizmerna krivica za tako žensko, kot bi bila seveda tudi za vsakogar.

Kahlo DSCN3815.JPG

Čevlje je imela z visokimi podplati

Frida Kahlo se je rodila, živela in umrla v svojem domu v Ciudad de México ali kot mi bolj pogosto uporabljamo Mexico Cityju, v tako imenovani Modri hiši. Kot svoj rojstni dan navaja 7. julij 1910, po rojstnem listu pa naj bi se rodila 6. julija 1907. Kahlo naj bi želela, da njeno rojstno leto sovpada z letom začetka mehiške revolucije, da bi se njeno življenje tako začelo z rojstvom moderne Mehike. Njeno delo so slavili v Mehiki kot simbol nacionalne in avtohtone tradicije, feministke pa kot brezkompromisno sliko ženske izkušnje in misli.

Kahlo DSCN3896.JPG

Pred vhodom v hišo, kjer sta z Diegom živela med letoma 1929 in 1954

Za njena dela sta pomembni kultura Mehike in kulturna tradicija ameriških indijancev; njeno umetnost so včasih označevali kot naivo ali kot ljudsko umetnost. Njena dela so opisovali tudi kot »nadrealistična«; leta 1938 je André Breton, glavni pobudnik nadrealističnega gibanja, umetnost Fride Kahlo opisal kot »trak okoli bombe«.

Kahlo DSCN4023.JPG

Keramika

Kahlo je imela buren zakon z znanim mehiškim umetnikom Diegom Rivero. Vse življenje je imela težave s svojim zdravjem; številne od njenih bolezni so bile posledica prometne nesreče, ki jo je preživela kot najstnica.

Kahlo 2 DSCN3970.JPG

Avtoportret

Dolgotrajno okrevanje jo je osamilo in ta samota je vplivala na njena dela, med katerimi so številni avtoportreti različnih vrst. Kahlo je o tem menila:»Samo sebe slikam zato, ker sem tako pogosto sama in ker sem predmet, ki ga najbolje poznam.« Prav tako je izjavila: »Sem rojena slikarka.«

Kahlo DSCN4024.JPG

Jedilnica

Frida Kahlo se je rodila v hiši svojih staršev, ki jo imenujejo » La Casa Azul« (Modra hiša), v Coyoacanu, takrat mestece na obrobju mehiškega glavnega mesta.

Kahlo DSCN4026.JPG

Posoda in spominki

Njen oče, Guillermo Kahlo (1871-1941), se je rodil leta 1871 kot Carl Wilhelm Kahlo v Pforzheimu v Nemčiji kot sin Jakoba Heinricha Kahloa in Henriette Kaufmann. Za njenega življenja in po njeni smrti je bilo najti v medijih trditve, da je bil njen oče Žid. Vendar pa rodoslovne raziskave kažejo, da njen oče ni bil judovskega rodu, temveč da je izviral iz luteranske družine.

Kahlo DSCN4027.JPG

Carl Wilhelm Kahlo je leta 1891, ko je bil star devetnajst, odpotoval v Mehiko in ob prihodu spremenil svoje nemško ime, Wilhelm, v njegovo špansko obliko Guillermo.

Kahlo DSCN4049.JPG

Jedilnica

Fridina mati, Matilde Calderón y González, je bil predana vernica Rimskokatoliške cerkve z amerindijskimi in španskimi predniki. Fridina starša sta se poročila kmalu potem, ko je prva Guillermova žena umrla pri porodu drugega otroka. Čeprav je bil njun zakon zelo nesrečen, sta imela Guillermo in Matilde štiri hčere. Frida je bila njun tretji otrok. Imela je dve starejši polsestri, ki sta odraščali v isti hiši. Frida se je spominjala, da je odraščala obkrožena z ženskami, je pa večino svojega življenja ostala v prijateljskih odnosih s svojim očetom.

Kahlo DSCN4054.JPG

V znamenju Fride in Diega

Mehiška revolucija je izbruhnila leta 1910, ko je bila stara tri leta. V svojih spisih se je spominjala, kako jo je njena mati, skupaj s sestrami, selila iz sobe v sobo v njihovi hiši, medtem ko je po ulicah rojstnega mesta odmevalo streljanje.

Kahlo DSCN4055.JPG

Bogato posodje

Pri šestih je letih zbolela za poliomielitisom, zaradi česar je bila njena desna noga tanjša od leve, kar je kasneje v življenju skrivala pod dolgimi, pisanimi krili. Domnevajo, da se je rodila s spino bifido, torej s prirojeno okvaro, ki bi lahko vplivala na razvoj hrbtenjače in nog. Ukvarjala se je z boksom in drugimi športi.

Kahlo DSCN4071.JPG

Obiskovalca najbolj prevzame njen atelje

Leta 1922 se je vpisala na Preparatorio, eno od vodilnih šol Mehike, kot ena med le petintridesetimi dekleti. Kahlo se je pridružila kliki v šoli in se zaljubila v Alejandra Gómeza Ariasa, ki je bil v skupini najmočnejša oseba. V tem obdobju je Kahlo tudi bila priča nadaljevanje mehiške revolucije, nasilja in oboroženih bojev na ulicah Mexico Cityja.

Kahlo DSCN4073.JPG

Barve in krede

17. septembra leta 1925 je bila na poti v avtobusu, ki se je zaletel v tramvaj. V nesreči je utrpela hude telesne poškodbe, med drugim zlom hrbtenice, zdrobljeno ključnico, zlomljena rebra in medenico, enajst zlomov desnega bedra in goleni, zdrobljeno in izpahnjeno desno nogo in izpah rame. Železna ograja ji je prebodla trebuh in maternico, da se ni vedelo, ali bo lahko še imela otroke.

Kahlo DSCN4075.JPG

Knjižne omare z različnim gradivom

Zaradi nesreče je bila tri mesece v mavcu, polna bolečin. Čeprav si je opomogla od poškodb, na koncu pa je celo spet shodila, je bila vse do smrti žrtev obdobij, ko so se ji skrajne bolečine povrnile. Bolečine so bile hude, pogosto so jo prisilile na življenje v bolnišnici ali jo za mesece dolgo priklenile na posteljo. Zaradi posledic nesreče je imela kar petintrideset operacij, predvsem na hrbtu in desni nogi. Kahlo zaradi zdravstvenih zapletov in trajnih okvar ni mogla imeti otrok. Čeprav je spočela trikrat, so vse njene nosečnosti prekinili.

Kahlo DSCN4076.JPG

Dokumentacija

Po nesreči je opustila študij medicine in se posvetila slikarski karieri. Slikala je, da si napolni čas, ki ga je imela zaradi začasne negibnosti. Njeni avtoportreti so prevladujoči del njenega življenja, ko je bila tri mesece po svoji nesreči priklenjena na posteljo.

Kahlo DSCN4079.JPG

Slikala je na vozičku

Mati je dala zanjo narediti posebno stojalo, tako da je lahko slikala v postelji, oče pa ji je posodil svojo škatlo oljnih barv in nekaj čopičev.

Kahlo DSCN4080.JPG

Veliko barv

Za njena dela so pogosto značilne njene osebne izkušnje, kot denimo njena poroka, njeni splavi in številne operacije, in z njimi združeni znaki bolečine.

Kahlo DSCN4092.JPG

Atelje s knjižnico

Kahlo je ustvarila vsaj 140 slik ter na ducate risb in študij. Njene slike, 55 med njimi je avtoportretov, pogosto vsebujejo simbolne upodobitve telesnih in duševnih ran. Vztrajala je: »Jaz nikoli nisem slikala sanj. Slikala sem svojo resničnost.«

Kahlo DSCN4100.JPG

Gane pa smrtna postelja

Diego Rivera je imel velik vpliv na Fridin slikarski slog. Frida je Diega in njegovo delo vedno občudovala. Z Diegom sta se zbližala na ministrstvu za šolstvo, kjer je leta 1927 dobil naročilo za stensko slikarijo. Pokazala mu je štiri svoje slike in ga vprašala, kaj meni o njeni nadarjenosti. Diego je bil navdušen. Po tem je postal pogosten in dobrodošel gost v Fridini hiši.

Kahlo 4 DSCN3928.JPG

Nedokončan avtoportret

Odprl ji je številna okna v njeno umetniško delo, pri tem pa ji vedno puščal prostor, da sama raziskuje dalje. Nobenega dvoma ni, da so pozitivne in spodbudne Diegove pripombe okrepile Fridino željo, da z umetniško kariero nadaljuje.

Kahlo DSCN4106.JPG

Še ena postelja

Na Kahlo je vplivala tudi avtohtona mehiška kultura, kar je očitno iz njene uporabe svetlih barv, dramatične simbolike in primitivnega stila. Pogosto je dodala simbolično opico. V mehiški mitologiji so opice simbol poželenja, vendar jih je Kahlo slikala simbolno, kot blage zaščitnice.

Kahlo DSCN4111.JPG

Stranska soba

V svojih delih je pogosto upodabljala krščanske in judovske teme. Elemente klasične verske mehiške tradicije je kombinirala z nadrealističnimi interpretacijami.

Kahlo 1 DSCN4159.JPG

Park je velik in negovan

Leta 1938 je imela Kahlo svojo prvo in edino samostojno razstavo v ZDA, v Galeriji Julien Levy. Dela so bila dobro sprejeta in dogodka se je udeležilo več uglednih umetnikov. Na povabilo francoskega nadrealista Andréa Bretona je leta 1939 obiskala Francijo in svoje slike predstavila na razstavi v Parizu. Louvre je kupil Okvir, eno od razstavljenih slik. To je bilo prvo delo mehiškega umetnika dvajsetega stoletja, ki ga je znameniti muzej kupil.

KahloDSCN3780.JPG

Invalidski pripomočki

Kot mlada umetnica je bila v stiku z mehiškim slikarjem, Diegom Rivero, katerega delo je občudovala in na katerega se je zanašala v zvezi z nasveti glede njene umetniške kariere. Rivera se je zavedal njenega talenta. Spodbujal je njen umetniški razvoj in prišlo je do zbližanja med njima. Poročila sta se leta 1929, kljub temu, da se Fridina mati ni strinjala.

Kahlo 2 DSCN3950.JPG

Miniaturne poštne slike

Njun zakon je bil pogosto v težavah. Kahlo in Rivera sta oba imela razdražljiv temperament in številne izvenzakonske afere. Biseksualna Kahlo je imela afere tako z moškimi kot z ženskami, med drugimi sta bila Isamu Noguchi in Josephine Baker; Rivera je za njene odnose z ženskami vedel in jih je toleriral, bil pa je nanjo ljubosumen, kadar je šlo za moške. Po drugi strani pa je pobesnela, ko je izvedela za Diegovo afero z njeno mlajšo sestro Cristino. Novembra 1939 sta se ločila, potem pa decembra 1940 ponovno poročila. Njihov drugi zakon je bil prav tako v težavah kot prvi. Pogosto sta bivala ločeno, čeprav včasih kot soseda.

Kahlo 2 DSCN3908.JPG

Marksizem bo prinesel zdravje bolnikom, okrog 1954

Kot aktivna komunista sta se Frida Kahlo in Rivera spoprijateljila s Trockim, ko je konec tridesetih let pobegnil iz Norveške in v Mehiki dobil politični azil zaradi izgona iz Sovjetske zveze ter smrtne obsodbe pod vodstvom Stalina.

Kahlo  3DSCN3911.JPG

Stalin in Frida

Leta 1937 je Trocki sprva živel z Rivero, nato pa pri Fridi, s katero je imel afero. Trocki se je nato s svojo ženo preselil v neko drugo hišo v Coyoacanu, kjer so ga leta 1940 umorili. Frida Kahlo in Rivera sta se odrekla trockizmu in se leta 1939 odkrito postavila na stran Stalina.

Kahlo 2 DSCN3902.JPG

Portret očeta Gullierma

Frida Kahlo je umrla 13. julija 1954, kmalu po svojem 47. rojstnem dnevu. Nekaj ​​dni pred smrtjo je zapisala v svoj dnevnik:”Upam, da bom šla dobre volje – in upam, da se nikoli ne vrnem – Frida”. Uradni vzrok smrti je bila pljučna embolija, čeprav so nekateri domnevali, da je umrla od prevelike doze, ki je lahko bila – ali pa tudi ne – naključna. Obdukcija ni bila nikoli izvedena.

Kahlo 2 DSCN4115.JPG

Zadnje leto življenja je bila zelo bolna in zaradi gangrene so ji morali amputirati desno nogo pri kolenu. Tisti čas se je borila še z bronhitisom, tako da je bila precej nebogljena.

Kahlo 1 DSCN4161.JPG

V svoji avtobiografiji Diego Rivera piše, da je bil dan, ko je Frida Kahlo umrla, najbolj tragičen dan njegovega življenja, in da se je prepozno zavedel, da je najlepši del njegovega življenja pomenila njegova ljubezen do nje. (Povzeto po uradni biografiji na Wikipediji).

Kahlo 2 DSCN4114.JPG

Obisk Modre hiše obiskovalca prevzame, kot bi na primer v Ljubljani nas, ko bi še stal Jakopičev paviljon kot muzej, biografski prikaz življenja naših modernistov, razstava njihovih del, obnova in prikaz mnogih dokumentov ipd. Ne razumem, zakaj ga ne postavijo nazaj, saj so Fabianijevi načrti popolni. Prav tako seznam vse razstav. Mi o sebi ne dojamemo ničesar.

Kahlo 1 DSCN4152.JPG

Modra hiša je bolj kot Fridina družinska, njen je en del, zelo markanten, po svoje skromen, po drugi strani pa podrejen njeni umetnosti, ustvarjanju, bolezni, boju za preživetje po nesreči in vseh zdravstvenih težavah.

Kahlo 1 DSCN4151.JPG

Park je razkošen

Z vsem, kar je bila, kar se ji je zgodilo, kako je preživela, kaj in kako ustvarjala in s kom se je družila in imela pismene stike, je potrdila svojo enkratnost. Žal pa za spoznanje njenih najboljših slik ni prostora doma, ampak jo prej vidite in v slikarski polnosti doživite kje drugje. Sam sem jo v živo največ videl na Dunaju in v Benetkah, kjer je bil med drugimi velikimi slikami na ogled njen dvojni portret Dve Fridi. Povedali so mi, da je sicer v Mehiki, ampak v nekem drugem muzeju. V bistvu si umetnika lahko zapomniš že po eni izjemni sliki.

Kahlo 2 DSCN4101.JPG

Marijan Zlobec

One thought on “Pri Fridi Kahlo doma kar v Ciudad de México

  1. Marijan, ko sem bil jaz pred njunima hišama (maja 2009), ni bilo nobene vrste in nikogar niso pustili noter…
    A se bom vrnil.
    Kakšne so temperature zdaj v Mexico Cityju?

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.