Razstava ob 50. obletnici smrti Gojmirja Antona Kosa

Danes praznujemo 75. obletnico zmage in osvoboditve po koncu 2. svetovne vojne, samo nekaj dni pa nas loči od 50. obletnice smrti slovenskega akademskega slikarja in profesorja Gojmirja Antona Kosa, ki nam je poznan kot izjemen ustvarjalec barvno in teksturno močnih slik, slikar reprezentativnih portretov,  abstraktnih tihožitji in pri nas manj prisotnih zgodovinskih motivih monumentalnejših dimenzij. Gojmir Anton Kos je umrl 22. maja 1970. Ob obeh jubilejih je pripravila galerija Antikvitete Novak razstavo izbranih Kosovih del.
8318 - G.A. Kos - 'Osvoboditev Ljubljane' (1).jpg
Gojmir Anton Kos – Osvoboditev Ljubljane ali Prihod osvoboditeljev v Ljubljano, 1957 (glavni lik na desni je Boris Kidrič)
V soboto 9. maja 2020 je minilo tri četrt stoletja, odkar je Ljubljana zopet postala svobodno mesto, osvobojeno nasilja druge svetovne vojne. Za prebivalce Ljubljane je nadvse pomemben datum, saj je v mesto zopet prišel mir. Ta veseli dan je obeležil Gojmir Anton Kos (1896-1970) leta 1957 s sliko Prihod osvoboditeljev v Ljubljano (oz. Osvoboditev Ljubljane). Akademski slikar, profesor, reprezentativni portretist, slikarski aristokrat, monumentalni arhitekt in zidar barv ima vidno mesto v naši umetnostno zgodovini.
V galeriji Antikvitete Novak je na ogled izjemna Kosova slika Prihod osvoboditeljev v Ljubljano. Slika je slovenski javnosti praktično nepoznana, čeprav gre za delo iz sklopa političnih (torej javnih) naročil. Prihod osvoboditeljev v Ljubljano prikazuje rajanje, ki se je moralo odvijati v mestu 9. maja 1945, ko je bila uradno končana II. svetovna vojna ne samo na Slovenskem, ampak na evropskih tleh, zato je dogodek širšega, ne le lokalnega pomena. Kos je upodobil veselje množice, v kateri je zbral staro in mlado, ženske in moške, vojake in navadne prebivalce. Kosova umetnina pa ima poleg velike zgodovinske in likovne vrednosti tudi drugo, bolj osebno noto.
9977_90x70_KOS Pri Toaleti.jpg
Gojmir Anton Kos – Pri toaleti, 1926
Kos, ki je bil znan portretist, je tudi na tem delu upodobil realne osebe. V množici namreč vidimo Borisa Kidriča (in ne Edvarda Kardelja, kot je bilo najprej zapisano), gospo, ki je poznala slikarja ter zanj večkrat pozirala in je na sliki upodobljena še kot deklica, ter slikarja samega. Slika dokazuje Kosa kot izjemnega mojstra, ki se je odlikoval tudi v zgodovinskem slikarstvu. Kot je zapisal umetnostni zgodovinar Milček Komelj, je Kos »kot mojster pretehtane kompozicije leta 1938 zmagal na banovinskem natečaju za zgodovinske slike z izbrano motiviko kmečkih uporov in ustoličenja na Gosposvetskem polju in poslej obveljal za našega osrednjega slikarja historičnih motivov, ki mu jih je naročala tudi povojna oblast (Sestanek na Čebinah, v vladni palači Osvoboditev Ljubljane in Osvoboditev Primorja).« Delo, ki je večjih dimenzij (75 x 142 cm), je motivno za naš prostor redko – nosi namreč zgodovinsko tematiko, ki je Slovenija, kljub splošni pomembnosti zgodovinskega slikarstva, ni osvojila do časa med vojnama – pa še tedaj so primeri zgodovinskega slikarstva maloštevilni.
7389 - G.A. Kos - SLIKA - 'Akt - pri oknu' 50x43.jpg
Gojmir Anton Kos – Akt pri oknu, 1955

 

 

Prihod osvoboditeljev v Ljubljano je vrhunsko likovno delo. Je slika pomembnega slovenskega umetnika, ki je za svoje delo prejel več nagrad (dve Prešernovi nagradi, Red za zasluge za narod I. stopnje itn.), zmagal na znanem natečaju za vladno palačo v Ljubljani, vidno zaznamoval slovensko umetnost, bil je tudi eden od prvih profesorjev na novo-ustanovljeni Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani in še bi lahko naštevali. Gojmir Anton Kos je umetnik, ki se je s svojim opusom dokazal kot umetnik zgodovinskega slikarstva, kot izjemen portretist in slikarski interpret sodobnega vzdušja družbe. A njegova kvaliteta ni le v vsebini upodobljenega, ampak tudi v obliki. Njegov oblikovni jezik zaznamuje močna poteza, konkreten – včasih že kar kubistično zaznamovan – barvni nanos, dovršena kompozicija in realnost upodobljenega, ki potrjuje bistvo obstoja prikazanega.

Že leta 1962 je Zoran Kržišnik, tedaj ravnatelj Moderne galerije v Ljubljani, orisal Kosovo delo kot »poezijo obstajanja«, saj je znal umetnik predstaviti naslikane predmete realno, urejeno, brez odvečnih detajlov, a hkrati z elementi, ki so jih postavljali v logičen kozmičen red, jih delali individualne in sledili moralnemu vzdušju tedanje dobe. In slednje je bilo po drugi svetovni vojni – zahteva po sožitju v življenje; zahteva, ki je v današnji družbi nemara nekoliko pozabljena, a nujna za naše skupno dobro.

Umetnine Antona Gojmirja Kosa so barvna, oprijemljiva in občutena slikarska poezija, so odsev slikarjevih besed: »Zame je slikarstvo igra oblik in gmot, njih kontrastiranje, njih ritem in harmonija: to velja tudi za barve…«

V galeriji Antikvitete Novak si lahko ogledate to mojstrsko igro v delih, ki prikazujejo figuraliko – natančneje akta (Pri toaleti iz let 1926 in 1927 ter Akt pri oknu), v katerih je model vizualno ter individualno zajet z barvo, ki gradi sliko in figuro, kompozicijo, ki ustvarja intimnost, ter s čutnostjo, ki izraža samega slikarja. Za slikarja v splošnem in s tem tudi zase je namreč Kos povedal: »Njegova lastna, občutij polna osebnost mora iskati izraza, primernega svojemu občutku

(Iz spremnega teksta dr. Ines Babnik ob razstavi)

Marijan Zlobec

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.