Kdo smo. Ilustrirana zgodovina slovenstva

Naslov nove znanstvene publikacije, ki so jo predstavili na tiskovni konferenci Založbe ZRC Kdo smo. Ilustrirana zgodovina slovenstva avtorja besedila Andreja Pleterskega in risb Janje Rihter, ne postavlja vprašanja, ampak namiguje na poved in hkrati trditev, kar pomeni, da vse ve.

9789610504290

Ilustracija Janje Rihter

Založnik knjige je Založba ZRC, izdajatelj pa Inštitut za arheologijo.

Kdo smo. Ilustrirana zgodovina slovenstva

Poenostavljeno lahko rečemo, da se je moderni slovenski narod začel kot kulturni projekt Žige Zoisa. Osnovna os je knjižna slovenščina kot eden od slovanskih jezikov. Knjiga opisuje, od kod so govorci slovanskega jezika v naš prostor prišli, kje in kdaj so nastali Slovani. Skozi zgodovino dolgih dob nato opazuje razmerje med govorci jezika, politično oblastjo ter še zlasti Cerkvijo kot institucijo z univerzalno ideologijo, ki kot taka nikakor ne spodbuja lokalnih identitet. Hkrati knjiga opozarja na tisočletne korenine slovenstva, pri čemer pa njegovo sedanje stanje ni samoumeven nasledek preteklosti, še manj nastavek samoumevne prihodnosti. Avtor se zaveda, da si končno podobo preteklosti vedno ustvari bralec sam. Zato ga nenehno spodbuja k lastnemu razmišljanju z izzivalnimi ilustracijami. Andrej Pleterski ne pričakuje strinjanja, želi pa si, da bi bralci sami našli nekatere vzročne povezave in si povrnili izgubljeni spomin, lahko preberem v predstavitvi dela.

20476296_1511218848934722_4219253304108074201_n

Nova Gorica, kompleks Perla

Mapiranje prostorov modernističnih mest…

Knjigo  Mapiranje prostorov modernističnih mest v kontekstu načel CIAM-ove Atenske listine / Mapping The Spaces Of Modernist Cities Within The Context Of CIAM’s Athens Charter sta uredili Katarina Mohar in Barbara Vodopivec. Založnik je Založba ZRC, izdajatelj Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, jezika pa sta slovenski in  angleški. Sama objava knjige je internetna v pdf in ima 133 strani.

Avtorji prispevkov so: Alina Beitane, Eirene Campagna, Marianna Charitonidou, Giuliana Di Mari, Ernesta Drole, Anna Fedak, Klavdija Figelj, Caterina Franchini, Emilia Garda, Lena Karim, Svitlana Linda, Tanja Martelanc, Marcus van der Meulen, Olga Mykhaylyshyn, Tanja Poppelreuter, Alessandra Renzulli, Valentina Rodani, Helena Seražin, Barbara Vodopivec, Tomaž Vuga, Nadja Zgonik, Gojko Zupan in Bogo Zupančič.

scan0008

Zbornik prinaša prispevke mednarodne konference, ki je rezultat aplikativnega projekta Mapiranje urbanih prostorov slovenskih mest v zgodovinskem okviru: Nova Gorica in njeni konteksti (L6-8262), ki ga financirajo ARRS, Mestna občina Nova Gorica in SAZU. Prispevki v zborniku na primerih mest, ki so bila v 20. stoletju na novo zgrajena na področju Sovjetske zveze, Nemčije, Italije, Baltskih držav, Irana in Slovenije, kritično presojajo Atensko listino, ki je na 4. kongresu CIAM-a (Congrès internationaux d’architecture moderne) leta 1933 utemeljila načela funkcionalističnega mesta, v ospredje razmislekov pa zbornik postavlja Novo Gorico. Prispevki so razvrščeni v sedem tematskih sklopov, ki naslavljajo vrsto do sedaj redko tematiziranih vidikov: nastanek in utemeljitev funkcionalističnega mesta, središče funkcionalističnih novih mest in identiteta mesta, enoličnost ali raznolikost modernistične stanovanjske arhitekture, pozabljena in propadajoča industrijska dediščina, sakralna arhitektura v novih funkcionalističnih mestih, spomeniki v javnem prostoru modernističnih mest, mapiranje in vizualizacija mestnega prostora.

21731469_1551125298277410_7072088568270143426_o

Naj se ve, kje je Jugoslavija

Kaj je bilo rečeno v napovedi konference od 11. do 13. marca 2020 v Novi Gorici

Več kot tri četrt stoletja po nastanku Atenske listine, ki je na 4. kongresu CIAM (Congres internationaux d’architecture moderne) utemeljila načela funkcionalističnega mesta, predstavlja dovolj dolgo obdobje za ponovno kritično presojo njenih načel ter analizo razvoja naselij, ki so po njenih principih nastala. Eno izmed teh je tudi Nova Gorica, mesto, zgrajeno po drugi svetovni vojni tik ob na novo začrtani meji med socialistično Jugoslavijo in Republiko Italijo. Z današnjega gledišča predstavlja pendant mestu Gorica v Italiji, nekdanjemu historičnemu srednjeveškemu in novoveškemu središču regije, obenem pa je odličen primer za izpeljavo primerjalnih znanstvenih raziskav o tem, kako so tovrstna mesta nastajala in kako so se v nadaljnjih letih razvijala in prilagajala različnim gospodarskim, političnim in družbenim razmeram. Na konferenci bodo načeta vprašanja: v kolikšni meri je bila prvotna zasnova modernističnih mest in sosesk sploh izpeljana in če/kako se je do danes ustalila v zavesti splošne in strokovne javnosti kot pomembna urbanistična dediščina, ki jo je vredno poznati in ohraniti. S kakšnimi dilemami se sooča spomeniško varstvo pri ohranjanju in prenovi modernističnih mest? Koliko so nove urbanistične teorije in kritika funkcionalističnega načrtovanja vplivali na njihov nadaljnji razvoj? V kolikšni meri so prednosti, pa tudi pomanjkljivosti in nedorečenosti tovrstnega načrtovanja zaznamovale nastanek novih stavb v mestu in vplivale na umeščanje likovne umetnosti v javni prostor? Vsa ta vprašanja bodo obravnavana na primerih novonastalih funkcionalističnih mest in sosesk v drugih evropskih deželah in širše.

10947341_604072009724296_5664132400576689982_n

Tematski sklop Nastanek in utemeljitev funkcionalističnega mesta 

Tomaž Vuga: Nova Gorica in njen prostor

Marianna Charitonidou: Od Atenske listine do “povezovanja ljudi”: izpodbijanje predpostavk Listine o habitatu

Olga Mykhaylyshyn, Svitlana Linda: Prikaz določil Atenske listine v arhitekturi masivne stanovanjske gradnje v Ukrajini od 1960-ih do 1980-ih

Bogo Zupančič: Slovenski arhitekti in kongresi CIAM

Središča funkcionalističnih novih mest in identiteta mesta

Barbara Vodopivec: Zapuščina prve svetovne vojne in identiteta Nove Gorice

Valentina Rodani: Modernost onkraj konflikta: arhitektura praznine v Gorici in Novi Gorici

Tanja Poppelreuter, Lena Karim: Načrti kralja Faisala II. za Veliki Bagdad

Enoličnost ali raznolikost modernistične stanovanjske arhitekture

Alina Beitane: Kohezija lokalnega okolja in modernistične stanovanjske arhitekture v Latviji po drugi svetovni vojni

20953516_1529875613735712_8813280260431601508_n

Nova Gorica iz zraka

Pozabljena in propadajoča industrijska dediščina

Giuliana Di Mari, Caterina Franchini, Emilia Garda, Alessandra Renzulli: Adrianovo mesto: funkcionalizem izven okvirov

Klavdija Figelj: Meblo, sodobno oblikovanje, ki je zgradilo identiteto mesta

Sakralna arhitekturav novih funkcionalističnih mestih 

Marcus van der Meulen: Verske stavbe in povojna izgradnja socialistične utopije v Nemški Demokratični Republiki

Helena Seražin: Komisija za verska vprašanja in gradnja sakralnih stavb v slovenskih povojnih modernističnih naseljih. Primer Nova Gorica  

Spomeniki v javnem prostoru funkcionalističnih mest

Svitlana Linda, Anna Fedak: Umetniška dediščina 1970-ih in 1980-ih v arhitekturi Lviva: problemi ovrednotenja in ohranitve

Ernesta Drole: Delovanje Kluba starih goriških študentov v mestu Nova Gorica

Gojko Zupan: Spomeniki v Novi Gorici in Sloveniji v času modernizma in danes

Nadja Zgonik: Arhitekturna utopija na odprti meji. Primer novogoriškega hotela Argonavti (arhitekt Niko Lehrman in skupina OHO)

Mapiranje in vizualizacija mestnega prostora

Eirene Campagna: Mapiranje Berlina: Prostor spomenikov in percepcija obiskovalcev

Tanja Martelanc: Arhivski dokumenti prostorskega planiranja mesta Nove Gorice in goriške regije v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici. Predstavitev nedavno prevzetega arhivskega gradiva bivše občine Nova Gorica

Organizator konference je bil Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta.

largepreview

Community-Sourced Cultural Heritage Valorization Model

Internetno objavo knjige Community-Sourced Cultural Heritage Valorization Model je uredila  Jasna Fakin Bajec, pri izdaji pa je bil partner NewPilgrimAge (NPA). Založnik je Založba ZRC, izdajatelj pa Inštitut za kulturne in spominske študije.

Kulturne prakse povezane z raziskovanjem, ohranjanjem, oživitvijo in razvojem kulturne dediščine so postale pomembna gonilna sila pri lajšanju sodobnih družbenih, kulturnih, okoljskih in gospodarskih izzivov ter vzpostavljanju trajnostnega napredka v lokalnih skupnostih. Interpretacije lokalnih kulturnih prvin niso več le v rokah strokovnjakov iz dediščinskih institucij ali raziskovalnih centrov, temveč tudi v rokah lokalnih prebivalcev, ki so prepoznani kot nosilci dediščine, kulturni aktivisti, izvajalci in prenašalci dediščine mlajšim generacijam. Glavni cilj modela je predstaviti korake, kako doseči sodelovanje skupnosti v projektih, povezanih s kulturno dediščino in kako implementirati procese ovrednotenja preteklih stvaritev z aktivnim vključevanjem lokalnih prebivalcev. V priročniku so predstavljene zanimive in poučne prakse, ki izpostavljajo uporabo različnih interaktivnih in „mehkih“ metod za krepitev skupnosti po pristopih „od zgoraj navzdol“ in „od spodaj navzgor“. Predstavljeni primeri še pokažejo, kako prepričati mlade generacije, da ustvarjanje lokalne dediščine lahko omogoči številne priložnosti za uresničevanje drznih idej v praksi.

Marijan Zlobec

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.